dobro & zlo

Zlo in dobro sta samo dve pola razodevajočih vibracij. Kaj je dobro? Kaj je zlo? Obstaja samo relativna interpretacija, kajti absolutnega merila ni in ga ne bo. Stališče dobrega in zla je točka našega izhodišča, naše moralno stališče. Vedno gre za subjektivno sodbo. Naše stališče je vedno odvisno od našega položaja. Smo dobri? Smo zli? To je odvisno od družbenega konsenza in ne nekih absolutnih meril. Danes je moderno biti zloben. Pa je res to zloba? Priseganje na svoje pravice je upravičeno, dokler s to zahtevo ne posežemo v tuj osebni prostor. Kakor hitro zase zahtevamo več, kot dovolimo drugim, začnemo rušiti ravnovesje tega sveta. Končno ceno plača tisti, ki je začel podirati ravnotežje. Vedno je plačnik tisti, ki začne. Ne more pobegniti pred nevidno roko razodevajoče moči. Vedite, vse je v ravnotežju. Mora biti. Kakor hitro se začne podirati to ravnotežje, v tem ali onem svetu, se začne podirati vzrok našega življenja in našega smisla obstoja.

Krona podiranja ravnotežja je razpoka v Megšelemu, ko se preko abadona v svet vibracij razodene Elejla, poosebljenje rušenja. Temu rečemo, da je Bog dobil svojo karikaturo. Žal ta karikatura ni smešna, niti zabavna, temveč zgolj smrtonosna. Vsak konec šemite je začetek rušenja.

Dva vesolja, dve frekvenci obstajanja

Drugotnost, kot tudi rečemo Elem Jeredu, je domovina domnevno mitskih bitij, kot so Vilini, Škrati, samorogi, zmaji in mnogi drugi. Magija je vsakodnevna veščina, ker jo omogoča finejša sestava vesolja. Nežne vibracije vesoljskih strun Drugotnosti omogočajo voljno manipuliranje z duhom in materijo. Mi lahko občasno doživimo ta svet - v sanjah. A v sanjah ne moremo ostati. Mi živimo v gostem svetu silno zgoščene materije.

Naš svet in Drugotnost se nahajata v istem prostoru, znotraj istega časa, vendar vsak na svoji frekvenci melodije božjih strun ustvarjanja. Čeprav živita vsak v svoji frekvenci, sta neločljivo povezana. Bog je ustvaril ravnotežje, katero se vsake toliko časa poruši. Sile neravnovesja dobijo dovolj moči, da stresejo temelje bivanja tako v našem, kot drugem svetu. Bog nima nezaželenih otrok, ima pa bolj ali manj nagajive otroke.

Oba vesolja, gosti in redki, sta pravzaprav kombinacija prvobitnih gibal. Ta gibala so razodeti temelji realnosti. Vesoljske strune vibrirajo v našem svetu drugače, kot v Drugotnosti. In te strune vibrirajo v ritmu plesa gibal: GIBANJA, ČASA, ENERGIJE, PROSTORA.

Med obema vesoljema lahko potujejo samo duše aganealov -  v človeškem telesu gostega sveta utelešenih nesmrtnih etirjev. V gostem vesolju se povežejo z izvorno človeško dušo in živijo v zanimivi simbiozi. V Drugotnost se preselijo preko posebnih portalov, ki s pomočjo vibracije strun aganealovo dušo prenese iz človeškega telesa v izbrano telo Drugotnosti.

Potovanje je omogočeno še enemu - Mešarahu, ki lahko potuje tudi s svojim telesom brez portalov, a je ranljiv. Mešarah se v Drugotnost s pomočjo strun prekopira, a v gostem vesolju izgubi zavest. To je ključna slabost Mešaraha.