Povesti iz sage Vitezi in Čarovniki: Somrak Drugotnosti
Zbirka Somrak Drugotnosti ima pestro zgodovino.
Najprej sta bili noveli (Zadnji boj Zeolije in Duhovi Aldeverga), ki sta izšli kot elektronski knjigi (2013). Nastali sta ob zagonu takrat obetajoče knjigarne elektronskih knjig Biblosa.
Zgodba e knjig je v Sloveniji šla svojo pot, a noveli sta nespremenjeni še vedno na voljo (Biblos).
Avtor se je odločil, da obe zgodbi, ki se sicer dogajata ločeno, vendar v skoraj istem časovnem oknu, dodatno uredi, razširi in z nekaj dodatki izda v skupni knjigi z naslovom Somrak Drugotnosti (ePub 2 2015) in je na voljo samo v eEmka, knjigarni e knjig Mladinske knjige.
Avtor je leta 2017 v samozaložbi izdal še tiskano izdajo in zgodbo razširil in uredniško prečistil. Zbirka je postala del Povesti iz sage Vitezi in Čarovniki, "stranskih" knjig, ki dodatno osvetlijo dogodke osrednje sage in predvsem prinesejo obilje dobrega branja.
V tiskani izdaji je vojna za najsevernejše vilinsko otočje Almandro popisana skozi oči različnih antagonistov in protagonistov. V sago se ravno v Duhovih Aldeverga vrne Almis For, ki igra pomembno vlogo v Trilogiji o Vesoljnem carstvu in ga znova srečamo v Vladavini indigo otrok. Lik vilinskega jakila Almisa Fora je avtorju izredno ljub zaradi različnih vlog, ki jih igra. Najbolj mu je pri srcu zaradi svoje iskrene želje, da v razkrajajočem svetu deluje moralno in pošteno.
V letu 2024 je bila e-izdaja deležna nadgradnje na ePub 3 format in bitka za otočje Almandra je umeščena v vsebinsko ločeno kratko zgodbo, ki je organski del celotne zbirke Somrak Drugotnosti.
Pripovedi so kronološko uvrščene neposredno po dogodkih, opisanih v Vitezi in Čarovniki(1): Vzpon indigo otrok.
Zadnji boj Zeolije
V peklu bodo imeli ognjena ležišča in odeje. Glejte, tako kaznujemo nevernike.
(Koran 7/41)
Novela se začne z obupnim bojem Zeolije na obeh ožinah, ki jo ločijo od prestanka zasedenega Medalarja. Zeolski grof Malahid se je odločil držati obljube, dane svojemu sinu, Hanu Zeolskemu, da jim bo poskusil kupiti čim več časa za iskanje tehagacev. Grof se je z vso vojsko vkopal in vztraja proti veliki premoči ogromne vojske Setha Ureusa. Poskuša se vmešati Cesarstvo Shedanija s kupčijo v zameno za prehod vojsk Setha Ureusa. Grof zavrne mirovno ponudbo in še naprej vztraja.
Zeolija in prizorišča bitk.
Zatem se vplete krhka deklica, v resnici mogočna meašika Aleia, ki s svojo voljo zlomi obrambo. A kljub vsemu se vojna še ne konča.
Duhovi Aldeverga
Druščina, ki je zapustila pripoved Vzpon indigo otrok v Zimniku, se znajde v komaj prepoznavnih ruševinah Aldeverga. Temni vilin Lin Oroth, Gozdar Eldar Eniha, rešmeag iz Arimoje, Amrokh Gideus, šelgeac (dedič) Zeolije, Han Zeolski in Lena Pendewar, čaka iskanje tehagacev, ki sta skrita v izginulem svetišču. Za točno lokacijo znotraj Mebeab Meba (Starega jedra) je vedel samo Amrokh Gideus.
O nekdanji veličini Aldeverga, duhovnega središča legendarnega Svetovnega cesarstva obstaja prastara pesem:
»Ko padel bo Aldevergov severni stolp,
Padla bo modrost smrtnih,
Zavladali bodo duhovi petih hčera nečistih,
One bodo nečistovale na najvišjih dvorih,
Prevarale bodo najmodrejše,
Vzele jim prvorojene,
Nahranile z njimi zveri Megšelema.
Bojte se,
Le bojte se, mrtvi junaki,
Saj vaše duše ne najdejo spokoja,
Palača Kadešaha padla bo,
Potegnilo vas v brezno bo Megšelemsko.«
A Amrokh jih je prevaral in izginil. Začel se je lov za ubežnikom. Druščini se je pridružil Arcus in skupaj so se podali na nevarni lov. Gozdni vilinci aerala Eneja Oloma so jih opremili za nevarno prečenje visokih gora v zimskem času. Edina možnost, da prestrežejo Amrokha, preden izgine v Mealkudu, je vodila čez Zeolijo, ki so jo zasedale vojske Božanskega carstva. Med prečenjem gora jih napadejo veliki volkovi uteši in ob tem izgubijo Leno.
Amrokh je v Zeolijo vstopil na jugu in hitel proti varnemu zavetju Mealkuda. Ni se zavedal, da je ves čas na očeh meašike Virene.
Beg in lov se iztečejo pri Aldeni, kjer se soočijo Amrokh Gideus, Arcus, Han Zeolski, Eldar Eniha in Lin Oroth. Nihče ni slutil, da so se tam znašli kot orodja v spletki meašik Virene in Aleje.
Zmaga je obliž na rane poraza
Veličastna flota Božanskega carstva pripluje pred otočje Almandro, najsevernejše otočje Diweje. Zaradi nepredvidljivega Severnega oceana je uspešno plovbo omogočila zgolj ukročena krislana magija. Še pred časom Svetovnega cesarstva je bilo otočje sestavni del Sonorode, a je kasneje pripadlo vilinski Diweji. Božansko carstvo se je odločilo, da si poverne svojo nekdanjo pokrajino, ki je bila zaradi skrajno severne lege zunaj vilinskega zaščitnega uroka večne megle.
Na otokih Almandre ni stalne vilinske postojanke, od nekdanje člioveške in vilinske prisotnosti so ostale le večino leta zaledenele ruševine.
Vname se kratka vojna, ki je prinesla daljnosežne posledice. Na zaledeneli peščeni plaži pride do srdite bitke. Je nova sila sposobna premagati starodavno vilinsko moč?
V tej pripovedi se v sago vrne vilinski jakil Almis For. Znova se mora soočiti ...
Nekaj branja za gušt
Iz Megšelema vstalo je Elejla, krona strahote,
Povzdigneta se iz ponorja abadona stebra Moči in Volje,
Vstaneta dva damejaha, nikoli en sam, nikoli trije,
Vstane sedem še kerkešev, sedem esenc volje Elejline,
Nikoli jih ni šest,
Nikoli osem večnih duš preddverja Abadona.
Skupaj so deset,
Nikoli enajst, nikoli devet, večno deset.
Zdaj resnica je razkrita,
Devet je zatabov,
Talismanov kaosa,
Ki izsesajo radost iz življenja,
Ki ustvarijo nesmisel iz smisla,
Ki rodijo praznino iz obstoja,
Ki darujejo sovraštvo za ljubezen.
Sehir Etir 8/22
* * * * *
V peklu bodo imeli ognjena ležišča in odeje. Glejte, tako kaznujemo nevernike.
(Koran 7/41)
Smrt z obetom raja je lepša od življenja v peklu
Malahid Zeolski neposredno vodi svojo največjo bitko, ki se nikakor noče končati. Brezkončne horde basilea Božanskega carstva poskušajo prebiti zeolske vkopane položaje. Že skoraj dva mogosa neuspešno, znova in znova, besno napadajo. Zeolija je poslednji branik Medalarja, zadnja fronta severnih meja človeštva. S padcem Zeolije bo padel sever in Cesarstvo Shedanija bo ukleščeno med Ardenijo in Ellionom, neugodnima južnima deželama in naraščajočim Božanskim carstvom.
* * * * *
Grofov šotor je postavljen precej blizu bojnim položajem. V bližini so kot pahljača razporejeni šotori t. i. Prstanove straže. Šeledina posebej izurjenih lemikov v mirnem času varuje največjo relikvijo Zeolije, vladarski prstan Zeolije. Shranjen je v 'Prstanovem stolpu', posebnem delu palače v Zeolvergu. Na vojnem pohodu gre z grofom tudi skrinje s prstanom in njegova straža.
Deževno obdobje obilno namaka zemljo. Grof se ves premočen vrne s prednjih obleganih položajev. Spremstvo utrujeno razjaha izmučene konje. Odločno stopi na blatna tla in se vzravna. Deževnica se v gostih curkih zliva z dežnega plašča. Globoko zajame sapo. Vzdihne. Srepo premeri osebje, ki priteče iz šotora in pozdravi svojega bemeja. Z roko si s čela obriše polzeče mrzle dežne kaplje in najbližjemu služabniku preda mokro dežno ogrinjalo. Zatem se spogleda s spremljevalci in zadovoljno reče:
»Naši se odlično držijo. Kar naj si Božanstvo lomi zobe. Arcusov nasvet odlično deluje. Sicer s takšnim bojem ne pridobiš slave, vendar,« naredi trenutek premora, »se je vkopavanje vojske izkazalo za odlično potezo.«
Vstopi v šotor in zagleda pred nekaj dnevi najavljenega gosta. Cesarski predstavnik, pleidik Uris Danon, ga čaka ob kozarcu vina. V šotoru mu je, do prihoda grofa, družbo delal mahib Iliad Feror. Odposlanec njegove svetosti Leona Simidala je ravno komentiral zeolski način boja:
»Ne razumem, kako ste lahko poslušali takšen nasvet. Vkopavajo se jamske mačkonke in orki, častni lemiki pa nikoli.«
V sebi še zašepeta:
»Kako nečastno.«
Grof odločno pritegne pozornost:
»Gospodar Danon, proti divjadi Vzhoda je častno vse, kar jih ustavi,« in srepo ošine gosta. Uris ob pogledu na mogočno grofovo postavo vstane in se kratko prikloni:
»Pozdravljen bemej Zeolije in šelgeac Medalarja.«
Malahid trpko odvrne:
»Nisem šelgeac Medalarja, dokler se tako ne odloči modrokrvni Jadaget mealkuda Medalar,« in nejevoljno reče. »Strinjam se z vami, vkopavanje vojske ni časten način vojskovanja, vendar je to edini način, ki basileu preprečuje preboj na zahod.«
Trdo sede naproti gosta in nadaljuje brez izmenjav običajnih vljudnostnih fraz:
»Nimam časa za vljudnostno kramljanje, zato kar k poslu. Zanima me, kdaj in kje namerava cesarstvo Shedanija razbremeniti pritisk na zadnjo obrambo Medalarja? Vsa vojska basilea se zaletava v moje ljudi in ostal sem brez rezerv. Prej ali slej bo obramba popustila in sovražna zverjad bo potrkala na vaša zadnja vrata. Sovražnikov južni bok je že cel mogos odprt kot devica na poročno noč. Kdaj? Samo to me zanima,« in mračno zoži pogled. Z obraza izgine vsaka sled dobrohotnega vladarja. Mehke gube nasmeha izginejo in obraz zamračijo ostre zareze skrbi.
Gost prebledi ob grofovi neposrednosti. Pogovor se ni začel preveč dobro. Zakašlja in odvrne:
»Cesarsko svetokrvno veličanstvo poskuša dobiti podrobnejšo sliko o položaju in namenih vašega sovražnika. Tibamet Artus Orwen se je velikodušno ponudil za posrednika v nastalem sporu. Cesarstvo nikakor ne bo dovolilo nasilnih sprememb svojih meja. Iskreno verjamemo v zadovoljivo rešitev spora, preden ta potrka na naše trdnjave.«
Grofov obraz zalije mračni ton razočaranja. Za hip se spomni na misijo brezkrvnega podlasnika pred invazijo na Medalar. Zeolijo je hotel prepričati v izdajo lastnega kraljestva. Modrokrvni pred njim ima najbrž podobno nalogo. Prepričati ga v izdajo. V ravnodušnega gosta zapiči srepi pogled in ledeno sikne:
»O kakšni mirni rešitvi spora govorite? Saj ne gre za klofutanje okoli kašče žita ali ravs za pobeglo čredo ovac! Pri Elu, gre za boj z basileo in njegovimi hordami zveri. Napadajo z vso silo,« za hip naredi premor in še mračneje nadaljuje. »Vztrajali bodo do uničenja civilizacije in našega načina življenja,« ter razočarano odkima. »Kako lahko pri zdravi pameti govorite o sporu in posredovanju za miroljubno rešitev? Pri poljanah Kadešaha, kako lahko sploh omenjate pogajanje z basileo? Takšna neumnost se lahko izrodi samo v stremuškem umu povzpetniškega liberosa brez trohice časti ali morale! Brez cesarjeve pomoči lahko zdržimo še kakšen mogos, v primeru čudeža dva, a potem bo igra končana,« in sikne skozi priprte ustnice. »Zagotovo veste, da je ta vaš častihlepen liberos, takoj po začetku vojne, k meni poslal svojega podlasnika. Brezkrvneža sem nagnal čez prag palače. Zdaj pa vi!«
Obraz mu zalije rdečica besa in dvigne glas:
»V sebi imate nekaj plemenite krvi. Vsaj vam mora biti jasno. Ob koncu Zeolije pride zadnja ura še za Shedanijo. Dlje, ko tega ne boste dojeli, hujši bo poraz, ki mu bo sledil.«
Pleidik se s prstom pogladi pod ustnico, nekaj trenutkov išče besede in hladno odvrne:
»Za vas bo res mogoče konec. Svet okoli vas se spreminja in če želite preživeti, se morate prilagoditi. Nekateri so dojeli bistvo sprememb. Oelaegepat (mestni guverner) Zalabena je vedel, kdaj naj odloži meč in prime palico miru. Od same meašike Aleje I je Agel Nivur prejel malahidski naziv tezgeja, torej šezeka Zalabena. Prejšnji mogos sem ga obiskal. Zaradi zdrave pameti je postal gospodar pomembnega dela Medalarja. Z modrostjo in pogumom je pravočasno sprejel pravilne odločitve in rešil mnoga človeška življenja. Namignil mi je možnost sporazuma tudi z vami. Basilea se dobro zaveda,« med iskanjem grofovega mračnega pogleda naredi trenutek premora in živahno pristavi, »da brez pomoči lokalnega plemstva ni uspešne vladavine. Božanstvo ne potrebuje grmade trupel, saj od njih ni koristi, temveč mir in prehod proti zahodu. Samo to in še naprej boste vladali svoji deželi, seveda v okviru Božanskega carstva. No,« ravnodušno vzdihne, »mogoče pa vam je bolj všeč krona mrtvega kraljestva, ki vam pripada po dednem patentu.«
Grofov obraz zasenči bes. Nekaj trenutkov molči. Zatem sikne skozi zobe:
»Koga sploh zastopate? Če je kdo božanstvo, je to svetokrvni Leon. Plemeniti cesar gotovo ne sklepa poslov z vzhodnimi hordami. Čigavo maslo je to? Kaj sploh sprašujem?« zaokroži z očmi in jezno pihne. »Takšna izdajalska ideja se je lahko porodila samo v umu brez časti, v glavi pokvarjenega liberosa Orwena. Le človek brez kaplje plemenite krvi je lahko tako ... Nečasten. Moral bi vedeti,« dvigne pogled na streho šotora in znova v sogovornikove temne oči zapiči svoj jezni pogled.
Razočarano zavzdihne:
»Prišli ste me pozvat na predajo in izdajo. Namesto meča mi ponujate blazino za klečanje,« hip pomolči in tiho nadaljuje. »Če bi hotel nečastno izdati svoje kraljestvo, bi že pred mogosi sprejel mnogo ugodnejšo ponudbo. Pa je nisem, ker imam odgovornost in čast.«
Pleidik ravnodušno vzdihne:
»Kakor želite. Ne morem vam odreči pravice do smrti in uničenja dežele.«
Grof se zareži:
»Res vam ne potegne. Najmanj zadnji mogos smo vsi na braniku časti zgolj trupla. Po zaslugi nedoumljivih Elovih milosti se nikakor nočemo zvrniti v svoje gomile spokoja. Vsako noč, preden me zagrne spanec, slišim klic brodarja Alisse in vsako jutro se zbudim z mislijo, da sem še za en dan prelisičil neizbežno. Vem, kaj sovražnika preganja na zahod! Namere basilea berem bolje od svojega dnevnika. Če mu pravočasno uspe, pa mu zaradi našega napora ne bo, to pomeni konec človeštva. Vaša izdajalska preračunljivost vas ne bo rešila. Shedanija bo ob preračunljivih našalitih padla, a človeštvo se bo izvleklo zahvaljujoč mojemu vztrajanju.«
Pleidik molči in s pogledom beži od grofovih grozečih oči. Zatem potuhnjeno spregovori:
»Tukaj sem očitno odveč. Sami veste, kako želite umreti.«
Grof odkima:
»Naša smrt bo zabeležena v junaških epih naslednjega eona. Vi,« grozeče usmeri prst v gosta, »vi pa se boste zvrnili v grob ponižanja in grenke pozabe,« in namigne stražarjem. »Obisk poslanika njegovega svetega cesarskega veličanstva je zaključen. Prosim, pospremite ga do njegovega konja in poskrbite, naj hitro in varno zapusti našo grofijo,« ter utrujeno vstane. Ne zmeni se za roteče klice gosta. Malahid mu obrne hrbet in stopi pred prapor Zeolije.
Zaveda se bolečine iztekajočega življenja. V tem boju je ostal popolnoma sam. Božanska osebnost je vsem zmešal pamet. Glavo položi med dlani in zašepeta:
»Očitno sem edini z jasnim zavedanjem, zakaj ne smemo popustiti in dovoliti temnim hordam prehoda do zahodnih vrat grofije. Kako dolgo še lahko varam brodarja Alisse?«
* * * * *
Drobna deklica z manjše vzpetine opazuje pogorišče obleganja.
Ravno je odslovila hendvejskega tramakoša, ki je prinesel slabo novico. V dveh naletih na Gelsysko tesen so izgubili skoraj jepazak orkov in kačjeglavcev. Zeolski mahib je ostajal na svojih položajih.
Torej so nas na Gelsyski tesni presenetili. Vilinci so Zeolce spustili čez tisto zaplato. Torej moramo s še večjo silo udariti na osrednjem delu. Izgubili smo vsaj mogos.
Z očmi zaokroži po temnih oblakih, iz katerih že nekaj dni lije. Njena oblačila so kljub silnemu nalivu popolnoma suha. Voda se steka po nevidni opni neprebojnega magijskega ščita. Razmehčana zemlja otežuje hitre premike in težki konjenici povzroča nemalo težav. Nasprotnik na drugi strani je vkopan in vztraja z jekleno voljo obupancev. Svoje položaje je prepredel z različnimi ovirami za onemogočanje hitrih manevrov.
Zeolski grof je pameten in zna v pravem trenutku upoštevati nasvete Onostrancev. Ne popušča, saj dobro pozna bistvo te vojne. Celo tvegal je s premikom na Gelsys.
Iz razmišljanja jo predrami lord Seth Ureus:
»Gospodarica, zmanjkuje nam časa. Pri Gelsysu so nas popolnoma ustavili. Ko bo padel prvi sneg, bo prelaz neprehoden za težjo vojsko. Ima Božanstvo kakšen nov načrt?«
Deklica se kislo nasmehne:
»Časa nam ne primanjkuje. Trmoglavi grof krvavi, a ne popušča. Vztrajno drži položaje in s tem kljubuje vsaki vojni logiki,« in zamahne z ročico. »Kar naj! Zaradi obilnega deževja imajo jekleni pajki in ognjene kočije pol mogosa zamude, a zanesljivo prihajajo. Bomo videli, koliko bodo zdržali proti ognju in jeklu magičnih živali,« in si popravi kapuco.
Lord Seth Ureus prikima. Ob drobnem telesu Aleje I je videti mogočen, a hvaležno služi krhkemu telesu meašike Carstva. Lord čuti srečo v prisotnosti drobcenega bitja. Ves radosten služi njeni volji. Njena volja je sijaj damejaha.
O knjigi
Knjiga je izšla v tiskani in elektronski obliki (Somrak Drugotnosti, Duhovi Aldeverga, Zadnji boj Zeolije). Trenutno sta aktualni tiskana (2017) in ePub 3 izdaja (2024).
O tiskani izdaji
Avtor: Ekselenski, Bojan
Naslov: Somrak drugotnosti : povesti iz sage Vitezi in čarovniki /
Bojan Ekselenski
Drugi naslovi: Vitezi in čarovniki
Vrsta gradiva: (znanstveno)fantastična proza ; za mladino (nad 14
let)
Jezik: slovenski
Leto: 2017
Izdaja: 1. izd.
Založništvo in izdelava: V Celju : samozal. B. Ekselenski, 2016 [i.
e.] 2017 ([Celje] : Grafika Gracer)
Fizični opis: 200 str. A5: ilustr. ; 21 cm
Zbirka: Fantazija
Vsebuje tudi: Zadnji boj Zeolije; Duhovi Aldeverga
ISBN: 978-961-94219-3-2
Cena: 9,90 EUR
Dražilniki in dodatki
V ePub 3 obliki si naložite obilen dražilnik, ki vas bo potegnil, da si zaželite svoj izvod knjige. ePub datoteka je berljiva na vseh bralnikih s podporo ePub 3, kar pomeni, da na vseh, ki so danes na voljo.
Vsi dodatki so seveda brezplačno dostopni. Na voljo kot branje na tej strani ali kot brezplačna ePub knjiga s široko kompatibilnostjo z vsemi bralniki.
Nakup knjige
Na zalogi je še nekaj izvodov tiskane izdaje. V akcijski ponudbi dobite še leta 2024 prenovljeno in vsebinsko dopolnjeno ePub 3 izdajo, kompatibilno z vsemi bralniki ePub knjig. V novi izdaji so tudi na novo urejeni dodatki.
O elektronski izdaji
Knjiga je najprej izšla kot dve ločeni noveli (2013) in dve leti kasneje še kot zbirka Somrak Drugotnosti. Te knjige so dosegljive preko Biblosa ali eEmke, info om njih je na COBISS-u. Zdaj aktualna je ePub 3 izdaja (2024).
Avtor:Ekselenski, Bojan
Naslov: Povesti iz sage Vitezi in čarovniki. Somrak drugotnosti
[Elektronski vir] : koliko krvi mora preteči za plemiško čast? /
Bojan Ekselenski
Vrsta gradiva: (znanstveno)fantastična proza ; leposlovje za odrasle
Jezik: slovenski
Leto: 2015
Izdaja: 1. el. izd.
Založništvo in izdelava: V Celju : samozal. B. Ekselenski, 2015
Zbirka: Fantazija
Značilnosti elektronskega vira: El. knjiga
ISBN: 978-961-93793-2-5 (ePub)
Cena: 9,90 €