Knjige sage

Obilje dobrot

Brskajte po strani, saj si lahko preberete ali naložite obilje dobrot. Tukaj lahko najdete množico dražilnikov, res ogromno dodatkov in tudi brezplačne knjige. Svet Vitezov in Čarovnikov trenutno obsega 2500 let. Potopite se v ta čudežni svet ...

Drugotnost - Elem Jered

Koledar novega eona

V novem eonu se je uveljavil koledar, ki je temeljil na mešanici koledarjev Vesoljnega carstva in Svetovnega cesarstva. Glede na koledar Zlatega eona je kar nekaj sprememb. Leto se začne s prvim pomladnim dnem:

  • Sušnik – začne se na prvi pomladni solsticij
  • Viharnik
  • Cvetnik
  • Žitnik – začne se ob poletnem solsticiju
  • Sončnik
  • Vročinec
  • Mirnik – začne se na jesensko enakonočje
  • Vinar
  • Listopad
  • Temnik – začne se ob zimskem solsticiju
  • Snežnik
  • Ledeničnik

Vsak mesec ima 30 dni.

Kraljevina Medalar – Velike hiše (hesed malahidske rodbine)

Najprej nekaj o Medalarju. V času zlatega eona je na večjem delu sodobnega Medalarja obstajala Feowellska marka. Vladal ji je volilni grof (šezek) s skoraj absolutno oblastjo. V času Vesoljnega carstva je na ozemlju Medalarja (brez Zeolije) in zahodni polovici Gef Orssula obstajala grofija Medalar. Vladal je dedni grof pod nadzorom carskega guvernerja.

V času padca Vesoljnega carja je leta 15 n.e. Nimor, takrat še Inillad, sprožil upor proti razpadajoči carski oblasti, se po zasedbi Lithinalla poročil s hčerko umorjenega carskega grofa Oleada Feowella in se razglasil za grofa.

Sodobni Medalar je nastal med Koalicijskimi vojnami. Leta 27 Marka Feowell ohlapno poveže z razpršenim in komaj vzpostavljenim Vojvodstvom Langer in Vojvodstvom Quleverg. Leta 28 na 1. medalarskem jadagetu hesed malahidi Langerja in Quelverga Nimorja Feowella razglasijo za jakila (kralja) Kraljestva Medalar. Grofija Zeolija je takrat še cesarska dežela. Grof Enij Zeolski zaradi zasedbe Landogarja zaprosi cesarja Timeusa za pomoč. Cesar ga ni uslišal. Leta 29 Zeolija sama vrže upravniško oblast z ozemlja grofije in se še istega leta poveže z Medalarjem. Zeolski grof in Medalarski kralj skleneta dedno vzajemno in ženitno pogodbo in Zeolija postane četrta velika hiša Medalarja.

Posestvo Sagras

Posestvo Sagras je precej 'mlada' pokrajina. Nastala je neposredno po Koalicijski vojni. Novopečeni kralj Nimor Feowell je želel dostojno nagraditi Rogerja Sagraškega, svojega najboljšega konjeniškega mahiba. V upravljanje mu je dal nižino od sotočja Severnega in Južnega Vidala do meje s Shedanijo. Žal je prvega kralja doletela smrt, še preden je posestnikovo hišo razglasil za hesed malahidsko Veliko hišo, čeprav ji je predal znamenje za bemeja s plemiškim prstanom sajea. In pri tem tako je ostalo vse do danes.

Pritisk orkov je v zadnjih nekaj letih posestvo razpolovil. Prebivalstvo nižinskih in rodovitnih predelov fevda se je izselilo na planotasto vzhodno predgorje mogočnih neprehodnih grebenov Eol Ghulla in Messo Alano Ghula ali odšlo v druge grofije. To gorstvo z vseh strani precej enakomerno valovi kot nedostopen, štiri kilometre visok zid sten. Samo po sredini ga seka en sam dovolj uporaben prehod. Ta svojevrstna zlata vrata Medalarja so, zaradi obilne snežne odeje, zaprta od listopada do cvetnika.

Posebnost Sagrasa je tudi, da nima vazalnih malahidov.

Grofija Zeolija

Zeolija je najzahodnejša Medalarska dežela. Že od nekdaj ji vladajo hesed malahidi Zeolski iz gradu v Zeolvergu. V času Svetovnega cesarstva je bila Zeolija ena od vazalnih mabej (grofij) brez volilne pravice na cesarskem jadagetu. Bemej Zeolije nosi arhaični naziv šezek (grof). Posebnost velike hiše Zeolske je grofov prstan. Samo prvorojeni sin aktualnega bemeja si lahko nadene ta prstan. Pripisujejo mu magične lastnosti. Zgodovina tega simbola oblasti nad Zeolijo sega v meglo legendarne davnine, vse do vilinske vladavine kralja iz Arimoe.

Pred 2400 leti, ob Padcu, je Zeolija za 300 let prešla pod oblast carskega guvernerja carske tegrapata (dežele) Medalarja. Ta je oblast Vesoljnega carja izvrševal iz Lithinalla. V burnih časih dramatičnega padca Vesoljnega carstva se je pojavil šelgeac (dedič) Enij Zeolski in svoje nasledstvo dokazal ravno z legendarnim prstanom Zeolije. Skupaj z Nimorjem Feowellom se je pridružil koaliciji, ki je v času Mabeza (osvoboditve) zlomila Vesoljno carstvo. Takoj po padcu Vesoljnega carja se presenetljivo pridružil ni Nimorju Feowellu, temveč do leta 30 ostane cesarska grofija. Ko si je leta na začetku 29 Upravniška koalicija odrezala južni del zeolije, cesar Timeus ni imel vojske za pomoč. Zeolci v drugi polovici vojne sezone 29 sami osvobodijo Zeolijo. Zaradi varnosti leta 30 postane grofija Medalarja. Enej Zeolski je s Feowelli podpisal patent o vzajemnem dedovanju in s tem je bil vzpostavljen današnji Medalar. Mogoče zanimivost, v ječah Venegar'Dara na zahodu Zeolije je v grozljivih mukah umrl eden od damejahov. Meašiko so zaprli v ječo, obkroženi s kristali, uročeni z Mešarahovo magijo.

Marka Feowell

Feowell je osrednja medalarska dežela. V času Svetovnega cesarstva je bila zaradi svoje lege med vilinskimi in osrednjimi človeškimi deželami pod upravo cesarskega guvernerja z nedoločenim mandatom. Ob pojavu Vesoljnega carstva Feowell postane vojna provinca pod neposredno vojaško upravo. Glavno mesto postane malo znan Lithinall, a Zalaben postane trdnjavsko mesto, sedež mogočne Severne armade. Ta je štela kar 14 medrej pehote in 7 medrej konjenice. Tik pred napadom brezštevilnih hord Seth Ureusa se je umaknilo 5 vilinskih medrej. Preostala vojska se ni mogla upreti navalu nekajkrat močnejše vojske. Lithinall je padel že po prvem letu vojne.

Feowell je postal carska provinca Medalar. Tik pred razkrojem je Feowell prevzel poveljnik upornikov in si nadel ime Nimor Feowell. Po padcu Vesoljnega carstva je Nimor razglasil Kraljestvo Medalar, a sebe s podporo Zeolije za kralja. Najmočnejše plemiške rodbine so dobile status hesed malahidov in bemejev, kar je bilo dovolj za priznanje Feowellov. Iz teh časov velja dedna pogodba z Zeolci.

Marka Quelverg

Vojvodstvo Quelverg je grofija, ki je nastala šele po padcu Vesoljnega carstva, kajti v času Cesarstva je bila razdeljena med Feowell in Sonoro. Quleverg je bil v času Vesoljnega carstva središče province, ki je obsegala Sonoro in današnji Quelverg. Qulevergi so prevzeli ime mesta, ki jim ga je dodelil Vesoljni car. V času pojemanja moči Carstva so se začeli spretno pogajati s Feowellci in v pravem trenutku svojim dovčerajšnjim gospodarjem zarinili nož v hrbet. Quelverg je po nekaj letih nem irne samostojnosti postal vojvodstvo Medalarja, saj Quleverški malahid ni imel druge možnosti. Vzhodnjaško poreklo Quelvergov se še danes pozna, saj so edini popolnoma svetlolasi plemiči Medalarja in Shedanije. Quleverg je najrevnejše vojvodstvo Medalarja.

Vojvodstvo Langer

Vojvodstvo Langer je bilo v času Cesarstva razdeljeno med Zalabenski kvart, Vojvodstvo Sonora in Feowell. V današnji podobi je nastalo ob padcu Vesoljnega carstva.

Langerji so pravzaprav veja Feowellov, ki se je vrnila iz Vzhoda po padcu Vesoljnega carstva. Danes je vojvodstvo precej arhaično urejeno. Poleg Quelverga je to vojvodstvo najšibkejše, saj komaj plačuje minimalni davek.

Cesarstvo Shedanija

Cesarstvo Shedanija je nastalo na pogorišču Vesoljnega carstva in Koalicijskih vojn. Kljub nekaterim poskusom se nikoli ni razširilo na vzhod in zahod. Obsežna območja nekdanjega enotnega cesarstva so ostala pozabljena in prepuščena pozabi

Dediščina Koalicijskih vojn

Svetovno cesarstvo se ni več obnovilo. Na ruševinah zlomljenega Vesoljnega carstva in uničujočih Koalicijskih vojn je nastalo bistveno manjše in šibkejše Cesarstvo Shedania. Po koncu Koalicijskih vojn je obsegalo bistveno manjše ozemlje, kot v času največje slave. Ureditev je bila samo navidezno podobna predvojni, kajti na bistveno manjšem prostoru, opustošenem od vojn, je živel samo manjši delež predvojnega prebivalstva. Na ruševinah zlatega eona Svetovnega cesarstva so iz carskih pokrajin nastala še druga kraljestva. Zaradi posledic Koalicijskih vojn je cesarska oblast ves čas sorazmerno šibka in svoje dno doseže v času liberosa kneza Orwena.

Spodaj predstavljena opis in kronologija sta povzetek obsežnega dela Ilida Zarhana, Cesarska knjižnica Wendenburg.

Realnost šibkih vladarjev

Novo Cesarstvo Shedania so sestavljale predvsem nekdanje Osrednja marka, Vzhodna Aldeška marka, zdaj imenovana Zahodna marka, Vzhodna marka, Marka Ladahas (ali v večini virov zgolj Ladhas) in Vojvodstvo Madhas.

Daleč največje mesto je še vedno Wendenburg s svojimi obzidji, zunanje ima premer 45 km. Izven zunanjega obzidja se proti jugu širi novo mesto, nezavarovani Novi Wendenburg. Po 2000 letih sorazmernega miru, imenovanem tudi tisočletni božji mir, se nihče več ne boji morebitne vojne. Nihče noče plačevati uslug mesta znotraj obzidja. O številu prebivalstva izven obzidja se samo ugiba, a se ocena suče okoli 150.000 ljudi (podatek za oceno iz leta 2090 n. e.).

Cesarstvo Shedania je na papirusu trdno kraljestvo pod vladavino svetokrvnih dednih cesarjev Simidalov. No, resnica je precej drugačna. V stiski Koalicijskih vojn je cesar pristal na silno ohlapno zvezo, v kateri je ostal bolj ali manj protokolarni simbol. Temelj cesarstva je Patent o vzajemnosti. Ta patent v bistvu ne pomeni nobenih medsebojnih obveznosti. Vsaka fevdalna pokrajina z vsakim novim cesarjem podpiše novo pogodbo o vzajemnosti. Neposrednih cesarskih pooblastil je zelo malo. Edina pristojnost cesarske oblasti je v Patentu določen minimalni davek in svobodno novačenje poklicne vojske, kar pa mora biti v skladu z vladarjem marke. Cesar tudi podeljuje plemiške nazive in dodeljuje nerazdeljeno zemljo. Ne more pa zemlje odvzeti in jo dodeliti komu drugemu (Patent o zemlji iz leta 170 n.e. v času zadnjih let cesarja Herona V).

Zaradi teh razmer ima cesarstvo vse manjšo vojsko in se mora vse tesneje naslanjati na zasebne fevdalne vojske. Cesarska vojska že leta 1500 ni več najštevilčnejša v cesarstvu (po malce nesrečnem patentu pod Leonom XVI), a okoli leta 1900 je šibkejša od vojske sosednjega, bistveno manjšega Elliona. Zgolj vojaški prispevek zemljiških gospodarjev omogoča vzdrževanje vsaj približnega ravnotežja. A soudeležba fevdalnih gospodarjev znižuje že tako nizke davčne prispevke. Dežele pod neposrednim nadzorom cesarja, teh je zelo malo in so nepovezane, ne zmorejo vse večjih bremen.

Ko je knez (to ni plemiški, temveč uradniški naziv še iz časov, ko so človeškim deželam vladali Vilini) Artus Orwen, izjemno spreten svobodnjaški uradnik, uspel pridobiti znatno bogastvo, je postal glavni donator cesarske oblasti. Čeprav formalno ni lastnik niti pedi zemlje, je z najemnimi pogodbami postal najmogočnejši zemljiški posestnik. Kljub temu, da je knez zgolj liberos, je postal najmočnejši mož celotnega cesarstva. S spretnimi mahinacijami je pridobil veliko posesti v vseh fevdalnih pokrajinah. Zagotovil si je monopol nad ključnimi rezervami cesarstva.

Fevdalno-sužnjelastniška vladavina

Cesarstvo Shedanija, dedič veličastnega zlatoeonskega Svetovnega cesarstva, je od svojih začetkov, še od časov kraljestva, fevdalna dedna monarhija. Glavno mesto je Wendenburg, daleč največje mesto sveta. S svojimi dobrimi 3 milijoni prebivalcev za nekajkrat prekaša ostala mesta. Shedania je tudi sužnjelastniška dežela. Za sužnje so dovoljeni orki in goblini.

Cesarstvo je že od zlatega eona razdeljeno na posamezne marke. Vladarji mark so hesed malahidski vladarji. Največja, Marka Shedanija je bila razdeljena na posamezne grofije, t. t. podrejene marke, ki so jim vladali hesed malahidi s skoraj enako stopnjo avtonomije kot klasične marke. Samo Osrednja (Wendenburška) marka je bila neposredna cesarjeva dežela. Marke svoje mesto v cesarstvu urejajo s patentnimi sporazumi. Najpomembnejši so sporazumi o davščini cesarski trgovini, službi plemstva v cesarski službi in ženitnih razmerjih. Večino bogastva prinašajo poljedelstvo in živinorejo. Znaten delež prinesejo tudi različne obrti, čeprav je ta delež manjši, kot v Ellionu. Trgovski gremij, od leta 2075 pod popolnim Orwenovim nadzorom, skoraj v celoti obvladuje notranjo trgovino. Ravno trgovski patenti so ves čas jedro spora med Cesarstvom Shedanijo in obema južnima deželama - Ardenijo in zlasti Ellionom. V zadnjem desetletju 21. stoletja nove ere je zunanja trgovina predstavljala samo 5% celokupne trgovine cesarstva. Krona si od trgovine vzame cesarsko desetino. Drug pomemben vir je obrtna glavarina. Ta znaša dvanajstino vrednosti letnega prometa vsakega obrtnika. Od leta 1450 je uvedena glavarina za sužnje, plačujejo jo lastniki sužnjev.

Vsaka marka ima še svoj sistem davščin. Podrejena marka tretjino lastnih davščin plačuje cesarju. Denarna enota je zlatnik. To je količina zlata, potrebnega za nakup povprečnega, 2 leti starega konja. V praksi se uporabljajo srebrniki in novčiči iz bakra. V času Artusa Orwena je v denarnem poslovanju pomemben Orwenov zasebni denar cekin. Ta je bil zaradi jamstva obsežnega Orwenovega imetja trdna in zaupanja vredna valute. Zlasti zadnjih 10 let Leonove vladavine je bil cesarski zlatnik v trgovini skoraj popolnoma zamenjan z Orwenovimi cekini. Cekin je namreč postal bakren ali medeninast dolžniški novčič brez kritja v prezadolženi cesarski zakladnici. Čeprav so modrokrvni zavračali spretnega kneza, so imeli zelo radi njegove cekine iz srebra, aurila ali zlata. Jamstvo za denar si držal v roki.

V Shedaniji je prebivalstvo razvrščeno po natančnem kastnem sistemom, podedovanega od mogočnega Svetovnega cesarstva zlatega eona. Mlace so se spremenile samo možnosti prehoda med kastami.

Kaste so sledeče:

  • Sužnji (jahagomi)
  • Tlačani (manehi)
  • Polsvobodnjaki (vergahi)
  • Svobodnjaki (lebrahi)
  • Svobodnjaki državljani (liberosi)
  • Zaslužni svobodnjaki (ni dedno) (Nahiagati)
  • Vojni plemiči (dedni) (pleidiki)
  • Vazalni zemljiški plemiči (malahidi)
  • Zemljiški gospodarji (hesed malahidi)

Vsaka kasta ima svoj nabor pravic, dolžnosti in časti. Razen redkih izjem se kastni položaj deduje.

Suženj (jahagom)

Sužnji so lahko samo orki, goblini in vojni ujetniki. Tudi potomci sužnjev so sužnji. Sužnje so do leta 1895 imeli lahko samo nahiagati in višje, tega leta dobijo pravico do sužnjelastništva še liberosi.

Tlačan (meneh)

Tlačani so vezani na svojega zemljiškega gospodarja. Patent menehi določa splošna pravila o ravnanju s tlačani. Zemljiški gospodar jih ne sme vpoklicati v vojsko, ne sme jih ubijati brez sodnega procesa in zagotovljena jim je osnovna varnost zemljiškega vladarja. Zemljiški vladar lahko tlačana osvobodi in mu s patentom podeli status lebraha.

(Pol)svobodnjak (lebrah)

Leobrahi so popolnoma svobodni ljudje. Delijo se na državljane (lebrahi togoa) in nedržavljane (lebrahi rapag). Državljane se lahko vpokliče v vojsko. Prednost ima zemljiški gospodar. Lahko postane poklicni vojak (lemik) in napreduje. Svobodnjaki opravljajo obrtniška dela, lahko so samostojni kmetje, najemniki, služabniki ipd. Svobodnjaki se smejo seliti iz ene v drugo marko samo na osnovi patenta domicilnega vladarja marke.

Svobodnjak državljan (liberos)

Liberos je državljan in svobodnjak. Lahko se prosto seli med markami, vladar marke ga ne sme vpoklicati v vojsko. Liberosi so lemiki, lahko napredujejo v jamite in s tem dobijo možnost napredovanja v t.i. modrokrvni status (plemstvo) nahiagat ali pleidik, seveda samo s cesarjevim patentom. Liberosi so pomembni dvorni uradniki, obrtniki, trgovci, tudi najemniki in samostojni posestniki.

Zaslužni svobodnjak (nahiagat)

Zaslužni svobodnjaki so kasta vojnega plemstva in se ne deduje, temveč zasluži v vojni. Predvsem so jamiti stotnij in falang (ponekod šeledin in taragov, v Dilualu pa centurij, manipul in kohort). Nahiagati so tudi vitezi, posebej častni bojevniki. Zaslužne nahiagate lahko cesar ali hesed malahid povzdigne v pleidika, ki je dedni naziv in je vazal lokalnemu malahidu ali vitez v njegovi službi. Malahid mu lahko zaupa jabid (utrdbo s posestvom).

Vojni plemič (Pleidik)

Pleidiki so kasta dednega vojnega plemstva. Predvsem so diplomati, jamiti vojske in pahadov, vitezi, višji komorniki, ceremoniali in člani dvornih birokracij (ligeti pri jadagetih). Njihov status ni vezan na zemljo. Pleidik se postane z zaslugami iz kast liberos ali nahiagat.

Vazalni zemljiški plemič (malahid)

Malahidski status se podeduje ali prenaša s poroko. Malahid je vazal hesed malahida in vlada na svoji magabehu v skladu s patenti hesed malahida. Malahid ima v službi svoje pleidike, nahiagate in druge kaste. Poleg tega ima vasi menehov in včasih tudi jahagomov. Vsak malahid ima svojo vojsko, ki jo mora na poziv hesed malahida povesti v vojno.

Zemjiški vladar (hesed malahid)

Zemljiški vladar na svoji marki (mabeji) vlada v skladu s svojimi patenti. S cesarsko oblastjo ima sklenjen patent o vzajemnosti, kjer so določene obveznosti in pravice v odnosu z osrednjo cesarsko oblastjo. Hesed malahid ima tudi lastne vasi, mesta in gozdove. Pod njegovo oblastjo so vazali – malahidi, pleidiki in nahiagati. Ti imajo s svojim hesed malahidom odnose urejene s Patentom o zvestobi.

Hesed malahid v Medalarju se imenuje bemej, položajno in statusno je podoben mešelu Shedanije. Hesed malahidi Centralne marke so položajno enaki mešelom, a imajo glede odnosa s Tronom malce drugačen status.

Splošno o vojskah cearstva

Cesarstvo ima poklicno vojsko. Sestavlja jo 32 medrej kopenske vojske in 3 mornariške flote s šestimi mornariškimi medrejami (te so pol manjše od kopenskih in so brez konjenice). 22 medrej je pod neposrednim poveljstvom krone, 8 je pogodbenih, ki so del Severnega (6) in Zahodnega zbora (2). 2 medreji, nameščeni v Vzhodni marki sta slabše opremljeni in ju podpirajo 3 medreje zelo slabo opremljene in še slabše izurjene nestalne, pomožne vojske.

Mornarica ima petnajst trivrstnih galej s po 240 vesli. Na vsaki je poleg slabih 500 veslačev še 2000 vojakov in mornarjev. Dvovrstne galeje so v dveh različnih oblikah. Daljše, namenjene prevozu mornariške vojske, imajo 160 vesel, a krajše, namenjene bojevanju na morju, pa 120 vesel. Daljših dvovrstnih galej je 30, a krajših kar 50. Enovrstnih galej s 40 vesli je 60. Posebnost so jurišne galeje s 30 vesli. Te ladje, skupaj jih je 25, so lahke in zaradi dveh jader izredno hitre. Na premcu imajo udarno konico za razbijanje sovražnih ladij. Vsaka ima tudi po 10 velikih lokov s prebojnimi sulicami. Posadko sestavljajo lokostrelci in mečevalci z dvema kratkima mečema.

Lebrahi služijo v vojski 10 ali 20 let. Po 20 letih službe cesar poviša svobodnjaka v liberosa in mu dodeli letno rento. Posebej zaslužni so napredovali v jamite in s tem liberose. Liberosi, ki napredujejo v jamite, pa postanejo pleidiki. Po službi, ki je vedno 20 letna, dobijo posestvo in letno rento. Naslov je bil deden, dokler je prvorojeni kot pleidik služil kot jamit.

Posamezne grofije svoje fevdalne vojske, ki jo sestavljajo vojske podrejenih gospodarjev (malahidov) in vojska glavnega gospodarja, bemeja (hesed malahida).

Zemljiške posesti - marke, vojvodstva in grofije

Cesarstvo Shedanija je formalno kopija legendarnega Svetovnega cesarstva, a v praksi je patentno cesarstvo z dednim vladarjem, ki je tradicionalno edini sin Simidalov. Cesarstvo je razdeljeno na sledeče marke:

  • Marka Shedanija – ta je razdeljena na sledeče posesti:
    • Osrednja marka
    • Grofija Bursa
    • Grofija Obvodnik
    • Grofija Jarad
    • Grofija Varalad
    • Grofija Lingo
    • grofija Taraig
    • Grofija Belias
    • Grofija Faragor
    • Grofija Wendkal
    • Seradska dežela
  • Zahodna marka
  • Vzhodna marka
  • Vojvodstvo Madhas
  • Vojvodstvo Ladhas
  • Marka Semberija

Marka Semberija (Derdel)

Marka Semberija z glavnim mestom Semberijo, je edina, kjer glavno mesto ni tudi največje mesto. Mos Derdel je stara prestolnica do uničenja rodbine Derdelov v 13. stoletju, ko oblast prevzamejo Semberijski gospodje. Marka je izredno pomembna zaradi skoraj monopola pri izkopu in pridelavi železa in jekla. Jeklo je skoraj tako kvalitetno kot že skoraj legendarno zeolsko jeklo. S cesarjem ima poseben sporazum še iz časov Koalicijskih vojn, znan kot Patent kraljice. PO njegovih določilih ima neposredna ženska potomka Semberijskega mešela prednost pri nominaciji za kraljico cesarstva. Hesed malahidi rodbine Derdel, in po njihovem uničenju in izumrtju Semebrijski gospodje, so prispevali znaten delež kraljic. Širše sorodstvo zaseda mnoge pomembne položaje v cesarski administraciji. Marka je razdeljena na posamezne grofije, kjer je ena od njih tudi Semberija.

Grofija Semberija

Semberija je mejna grofija, neposredno ji vlada družina hesed malahidov, mešelov Semberijskih. Grofija je od nekdaj sedež Severnega zbora in ravno semberijski gospod je pomemben plačnik stroškov vzdrževanja tega zbora. Zaradi tega ima posebno vojno pogodbo, ki mu omogoča, da prepreči premik zbora na drugo območje Cesarstva. Semberjiski malahid leta 1165 postane hesed malahid in mešel marke, ko se poroči z Galejo Derdel.

Grofija Mos Derdel

Grofija Mos Derdel po izumrtju Derdelov izgubi status prestolnice, čeprav zaradi obrtništva, metalurgije in trgovine ostane največje mesto marke (180.000 prebivalcev). Kal Semberijski leta 1175 Derdel preda svojemu mlajšemu bratu Livu Semberijskem. Grofiji vlada t. i. Derdelska veja Semberijcev.

Grofija Laela

Laela je grofija, ki ji vlada rodbina malahidov Laelci. Ves čas so pokorni vazali gospodom marke. Laelci so rodbinsko povezani s Semberijci od sredine 5. stoletja. Od takrat se šelgeac grofije poroči s hčerko Semebrijcev.

Grofija Sinrah

Sinrah je poljedelska grofija z obilico rjavoklaske. Gospodarji grofije so malahidi Sinraški. Ta grofija je edina v Semberiji, ki dovoljuje uporabo orčjih sužnjev. Suženjska delovna sila se uporablja na velikih poljih.

Marka Shedanija

Marka Shedanija je že kmalu po Koalicijskih vojnah razdeljena med precej samostojne malahide. Kasneje so postali hesed malahidi s skoraj istimi pravicami, kot jih imajo vladarji mark. Vsaka od grofij ima s cesarjem podpisan poseben patent, ki natančno ureja dolžnosti in obveznosti do vladarja, ki je istočasno tudi hesed malahid Shedanije in svoje marke, imenovane Cesarski sektor. V časih slabotnih cesarjev so bile te vezi silno krhke.

Cesarska oblast je po padcu Upravništva ostala v rodbini Simidalov. Ohranilo se je nekaj navad starodavnega, zdaj že pozabljenega veličastja pred Temnim eonom. Kraljica je običajno v času novega eona prvorojena hči Semberijcev. Prestol je vedno dedoval edini sin cesarskega para. Ob rojstvu sina so kraljico sterilizirali. Hčerke cesarskega para so običajno poročili s prvorojenci izbranih hesed malahidskih rodbin ali izjemoma tudi s tujimi vladarji. Zanimivo je, kako malo so takrat uporabljali ženitev za dosego meddržavnih pogodb in partnerstva.

Cesarski sektor

Osrednja marka je osrednje območje okoli Wendenburga. Vlada ji cesarski nameščenec. Osrednja marka je formalno del Marke Shedanije, a je pravzaprav edini del marke, kjer ima cesar dejansko neko oblast, čeprav preko nekakšnega nameščenca, ki je običajno malahid Rogeaga ali Nendorja. V njej je zgoščena glavnina obrti, predelovalnih in upravnih dejavnosti. Vsako mesto ima svojega malahida. Prestolnica Wendenberg je zaradi velikosti razdeljena na posamezne sektorje (jekeme), vladajo jim malahidi ali redko pleidiki. Malahide jekemov izbere dvorna uprava. K marki spada tudi t.i. Prekomorski kvart, kjer v Mos Lindeji in Pealatiji vladata vazalna malahida s precej svobode. K temu kvartu sodi tudi nekaj otokov v Notranjem morju.

Grofija Bursa

Bursa je izgubila status grofije ob koncu koalicijskih vojn, saj se je v nekem trenutku postavila na napačno stran. Znova si je ta status povrnila šele okoli leta 1500 n.e. Vladajo hesed malahidi Galladi. Grofija je pomembna zaradi nekaterih žit in konjereje. Od koalicijskih vojn je razdeljena na posamezna gospostva, ki jim vladajo malahidi.

Grofija Obvodnik

Obvodnik je precej samostojno vojvodstvo, ki ima z osrednjo oblastjo posebne patentne sporazume. Hesed malahidi Zardagi imajo skoraj monopol nad trgovino s tobakom in vodnim žitom. V vojvodstvu je pomembna ladjedelnica in sedež ene od pomembnejših trgovskih flot. Meas je sedež 2. bojne flote cesarske mornarice. Grofija je razdeljena na posamezna ozemlja, ki jim vladajo malahidi.

Grofija Belias

Pomembna grofija, kjer pridelajo ogromno žita in sadja. Močna panoga je tudi živinoreja, zlasti govedoreja in konjereja. Vlada rodbina malahidov Beliasev.

Grofija Wendkal

Grofija je prostrana, a brez pomembnejših naselij. Vlada ji hesed malahidska rodbina Wendejcev. Grofija je pomemben vir volne in nekaterih zelišč. Nadalje ima tudi veliko ovčereje in je izvoznik volne. Nekaj časa je bilo pomembno lesarstvo. Grofija je razdeljena na dve gospostvi.

Grofija Jarad

Grofija je najzahodnejša Shedanijska grofija. Vladajo ji hesed malahidi Jaradski. Sestavljena je iz mestnih gospostev, ki jim vladajo posamezni malahidi. Grofija je pomemben pridelovalec žit in živinoreje. Zadnjih 300 let je tudi pomemben izvoznik brona, bakra in kositra.

Grofija Lingo

Lingo je nenavadno razpotegnjena dežela, od 1422 ji vladajo hesed malahidi Lingeri. V glavnem gre za poljedelsko in živinorejsko grofijo. Posameznim mestom in večjim utrjenim vasem vladajo malahidi in tudi pleidiki.

Grofija Waralad

Varalad je najvzhodnejša samostojna grofija Shedanije. Je najmanjša od vseh, vladajo ji malahidi Varaladski. Njena posebnost sta močni metalurgija in kovaštvo, saj vsi kupujejo cenjene varaladske oklepe. Samo metalurgiji se lahko zahvalijo za precejšnjo samostojnost.

Grofija Faragor

Faragor je v notranjosti Shedanije, je pomemben proizvajalec zlatoklasja in rjavoklasja. Posebej so cenjeni po temnem olju iz bučnikov. Vladajo hesed malahidi Faragorski, ki imajo nekaj malahidskih vazalov.

Seradska dežela

Seradska dežela je cesarska posest, ki obsega južno primorje, zahodno od Leada, ki pripada Zahodni marki. Upravno deželi vlada cesarjev namestnik iz trdnjavskega mesta Heallium. Dežela je redko naseljena, ohlapno razdeljena na posamezne vazalne malahide. Dežele se ukvarjajo z vinogradništvom, ribištvom, živinorejo in metalurgijo. Včasih so bile izvoznik lesa, a so to dejavnost zaradi selitve v primorje opustili.

Marka Ladhas

Ladhaška marka je na jugu, meji na Ardenijo in Ellion. Vlada ji rodbina hesed malahidov Ladhaških, ki z nekaterimi prekinitvami vladajo že od predcesarske dobe. Ladhas je bogat z žiti, vinogradništvom, poljedelstvom in živinorejo. Do leta 1000 je bil tudi pomemben proizvajalec lesa, kasneje jo je zamnjšal, da krije samo svoje potrebe. Marka ima precej neurejeno osrednjo upravo, vojska je precej šibka, poudarek je na vojskah vazalnih malahidov, saj so prispevki vazalov ena najpomembnejših vezi z vladarjem marke. Ladhas je razdeljen na posamezne grofije. Vse imajo enak status. Odnosi temeljijo na prastarem Ladhaškim ediktom še iz časov zlatega eona.

Grofija Parakh

Parakhu vladajo cesarstvu naklonjeni malahidi gospodje Parkha. Ta grofija je edini vir kovinarskih izdelkov in ima pomemben rudnik železa. Proizvaja precej znano paraško jeklo. To jeklo sicer ne sodi med najboljše, a je precej poceni, zato je razširjeno zlasti na jugu cesarstva. Pomembni so tudi izdelki kovačev, saj skoraj v celoti pokrivajo potrebe celotne marke. Parakh je tudi pomembno trgovsko središče zaradi nizkega obdavčenja tujih trgovcev na znameniti Paraški tržnici.

Grofija Mashara

Mashari vladajo malahidi Masharski in so tesno povezani z Ladhasi. Hčere Masharskega malahida so običajno žene Ladhaškega vladarja. Mashara je znana po vinogradih in živinoreji.

Grofija Ingall

Ingall je poljedelska in konjerejska grofija z nekaj skromne obrti. Posebnost je zeliščna obrt, kjer Ingall nima konkurence. Grofiji vladajo malahidi gospodje Ingall.

Gospostvo Verena

Verena je velika, a redko naseljena zahodna Ladhaška pokrajina. Poleg poljedelstva ima tudi živinorejo in proizvaja kvaliteten bron. Vladajo ji malahidi Verenski.

Gospostvo Lenem

Lenem je najjužnejša dežela Ladhasa, je redko naseljena in ima predvsem vinogradništvo. Tukaj so znameniti vinogradi kneza Orwena. Mesto je zaradi bližine Elliona tudi živajno trgovsko središče. Vladajo malahidi Lenema.

Vojvodstvo Madhas

Madhas je po mnenju večine kronistov in zgodovinopiscev najpomembnejša cesarska pokrajina. Z Madhasi imajo Simidali dedno pogodbo in poseben patentni status. Madhaški mešeli so si to pridobili z neomajnim podpiranjem cesarske oblasti. Najpomembnejša panoga vojvodstva je trgovina zaradi posebnih cesarskih patentov in mornariškega monopola, imenovanega Pomorski edikt. Pomembni so tudi ribolov, poljedelstvo, metalurgija in precej obrti. Vojvodstvo je razdeljeno na mestne posesti, ki pa nimajo posebne samostojnosti. Lokalni malahidi samo izvajajo mešelovo oblast. Prestolnica Darena je razdeljena na notranje, obzidano mesto in zunanji obroč, ki je brez obzidja.

Vojska je precej obsežna, saj ima edina obvezniško vojsko. Posebnost te vojske je, da v nabornih medrejah služijo vsi lebrahi in liberosi od svojega 18 do 20 leta. Poleg te vojske mašagov imajo odlično opremljeno in izurjeno poklicno jedro 10 medrej. Mašagi (vsi z odsluženo obvezno vojno službo, stari med 20 in 40 let) tvorijo 25 sklicnih medrej, a mašagi med 40 in 55 let so v 12 tretjerazrednih podpornih medrejah. Malahidi mestnih posesti so neposredni izvajalci mešelove oblasti, zato ne moremo govoriti o zemljiških grofijah.

Vzhodna marka

Vzhodna marka je revna in redko naseljena dežela. Po pustošenjih se ni več pobrala. Dodatni udarec ji je povzročilo strmoglavljenje cen lesa in zlasti hlodovine. Največ prinese nekaj metalurgije, a so rudniki precej razpršeni in ne dopuščajo večje proizvodnje. Hesed malahidi Kandallski vladajo marki od časov Onorija X, ko je takratni hesed malahid Intis Senorski izgubil prestol Vzhoda zaradi poraza v vojni, ki jo je zahteval Onorij X. Marka je razdeljena na posamezne grofije s precej samostojnosti.

Sonorsko gospostvo

Sonora je od leta 1113 samo ena od grofij Vzhodne marke. Hči Intisa se je poročila z Urhom Kandallskim in prenesla na soprogovo družino hesed malahidske patente. Sonorski šelgeac se je poročil s sestrično Urha Kandallskega in družini sta sklenili vzajemno dedno pogodbo. Sonorski gospodje so kljub izgubi hesed malahidskega statusa precej vplivni, imajo pomembne trgovske patente in vso metalurgijo Vzhodne marke.

Grofija Inris

Inris je gozdarska in poljedelska grofija, vladajo ji Inriški gospodje. Zaradi bližine osrednjih cesarskih dežel je pomembno trgovsko središče.

Grofija Har

Har je po površini največja grofija, a silno revna in redko naseljena. Obsega še mesto Vojar in nekaj večjih vasi. Glavna dejavnost je lesarstvo in kamnoseštvo.

Grofija Niev

Niev je malce pomembnejša grofija zaradi bližine cesarskih pokrajin in položaja mesta. Formalno je sedež Vzhodne skupine cesarske vojske. Grofija je znana po svojem marmorju in izvozu obdelanega kamna. Vladajo ji malahidi Niev.

Zahodna marka

Zahodna marka je nastala na ruševinah nekdanje Vzhodne aldeške marke. Glavno mesto je Nengor, kjer vladajo hesed malahidi Nengorski. Zahodna marka je slabo naseljena, ima predvsem živinorejo, kamnoseštvo, lov in nekaj poljedelstva. Oblast je sorazmerno šibka. Vojska marke je slabo opremljena in pogodbeno sklicna. Nengorski gospodar ima samo dve medreji redne vojske, ki jo prispevajo vazalni malahidi.

Zahodna marka je razdeljena na posamezne vazalne kneževine, ki jim vladajo malahidi.

Kneževina Landana

Obmejna kneževina je največja po površini. Osrednja ravnica je precej hladna in suha. Glavni vir preživljanja predstavlja drobnica in nekaj žita. Vladajo malahidi Landani.

Kneževina Andar

Andar je precej samosvoja dežela. Njena značilnost je nestanovitno vreme, redka naseljenost in samozadostnost. Pomemben artikel so minerali in ruda. Vladajo malahidi Andarji.

Kneževina Liad

Liad je primorska kneževina. Skoraj ves dohodek pridobi z izvozom rib in izdelkov iz rib. Druga pomembna panoga je vinogradništvo, a je v senci Ladhasa. Vladajo malahidi Liadi.

Kneževina Linogh

Kneževina je zelo obširna, a zaradi suhega podnebja redko naseljena in revna. Večina prebivalstva sestavljajo nomadi. Glavnina gospodarstva temelji na drobnici. Vladajo malahidi Linoghški. Kneževina ima samo za dve falangi poklicne vojske in nima druge oblike vojnega nabora.

Dilual – odstrta skrivnost Zahoda

Precej samostojna in nepomembna provinca

Edamitski kvart je samostojno pristopil Svetovnemu cesarstvu že ob njegovem nastanku, a je ves čas ostal pod nekakšnim patronatom zahodnih vilinskih kraljestev. Šele v času zlate dobe Svetovnega cesarstva so se Edamiti popolnoma osamosvojili in kvart postopoma razdelili na grofije. Vse grofije so bile neposredno podrejene cesarskemu guvernerju, ki ga je za 15 let imenoval cesar z osebnim patentom.

Edamitske dežele so se nahajale zahodno od precej neprehodnega Viharnega gorstva. Najgosteje naseljen severni del je postal leta 550 zlatega eona (z.e.) nenavadna republika, ki se je imenovala Konzulat Dilual, a za prestolnico so izbrali Diatejo. Plemstvo je vsakih 15 let volilo Senat. V njem so sedeli samo pripadniki najpomembnejših plemenitih družin. Vsakih 5 let so izvolili konzula, ki ga je moral potrditi še guverner. Ostale grofije niso sledile Dilualu in so ohranile običajno ureditev. Edamitske dežele niso nikoli imele kakšnega posebnega pomena. Veljale so za manj razvit in precej odročen del Svetovnega cesarstva.

Cesarski guverner je kljub svojim vladarskim patentom vladal zgolj formalno, kajti cesarska prisotnost v teh zahodnih deželah je bila zreducirana na letno pobiranje cesarskega tributa. Edamiti so izvažali zelišča in rudnine, a uvažali obrtniške izdelke, ki jih sami skoraj niso imeli. Življenje v edamitskih deželah je teklo v posebej mirnem in počasnem teku.

Edamiti izginejo iz zgodovine

Ob padcu Svetovnega cesarstva se na Viharno gorstvo spusti strahovit vihar. Južno morje postane neprehodno in dobi današnje ime – Začarano morje. Cesarski pobiralci tributa so nehali prihajati, cesarskemu guvernerju je potekel mandat in iz vzhoda pridejo novice o koncu sveta. Kljub vsemu Vesoljno carstvo ni nikoli prečkalo Viharnega gorstva. Dilual in vse edamitske dežele takrat niso imeli redne vojske in se niso vpletle v kratkotrajno vojno. Na njihovo srečo, nobena tuja vojska ne prečka Viharnega gorstva.

Dilualski konzul Tarakij Minidos je 50 let po zadnjem guvernerju, leta 185 pred novim eonom (p.n.e.), ustanovil pet medrej poklicne vojske, ki jo je preventivno razpostavil pred Viharnim gorstvom. To je bil zametek prihodnje mogočne vojaške sile.

130 p.n.e. je konzul Vitalius Nimbus razširil vojsko in ustanovil vojno mornarico. Z znanim Nimbusovim patentom kar sam prevzame poveljstvo nad vojsko in pridobi od senata precej široka pooblastila. Leto kasneje se je odvije edina vojaška akcija dilualske vojske izven Konzulata. Takrat je mornarica v ustju Meglene reke izkrca dve šeledini in za nekaj tednov vzpostavila mostišče. 3. 9. 131 p.n.e. mostišče napade močan oddelek Set'Arusov in dilualska vojska za vedno zapusti Megleno deželo.

Leta 12 n.e. se pojavijo japadoki iz Onostranstva, Čuvaji in pomagajo konzulu Prokiju Lenderu reorganizirati vojsko. Medreje postanejo legije, razdeljene na kohorte in manipule. Prokijevi patenti so postavili temelje postopnemu razcvetu Diluala in vzpostavitvi njegove kasnejše premoči nad ostalimi deželami zahoda. Prokij Lender je leta 22 n.e. izvoljen za dosmrtnega konzula in s svojim nadaljnjim delom razširi pomemben vpliv na ves Zahod. Formalno je Zahod edini predel cesarstva, ki ni nikoli padel pod oblast Vesoljnega carstva. Čeprav cesarski guverner ni prišel v svojo palačo že preko 250 let, je pred njo še vedno stala cesarska straža, takrat edina na svetu.

|Na vrh| | Začetna dodatki |