Berilo: Dodatki knjige Vladavina indigo otrok
Seznam dodatkov knjige Vitezi in Čarovniki(3): Vladavina indigo otrok
Zora in somrak novega eona
Za razumevanje zatona novega eona, predvsem čas Leona in Aldusa Simidala[1], je dobrodošlo poznavanje njegovega začetka. Zgodba nas bo popeljala v čas takoj po Padcu[2], se na hitro sprehodili skozi obdobje, imenovano carska era (CA) in zatem pokukali v povzetke kronik, ki so popisale Koalicijske vojne, neposredno nasledstvo konca Vesoljnega carstva.
Polstoletne t. i. Koalicijske vojne so pripeljale do Cesarstva Shedanija in stanja, ki ste ga spoznali v Vzponu indigo otrok, Somraku Drugotnosti in Indigo novem svetu.
Predgovor o Vesoljnem carstvu in carski eri
Zlati eon Svetovnega cesarstva[3] in vladavini znanemu svetu se je končal s padcem Wendenburga. V zgolj dveh vojnih sezonah, 995 in 996, je tisočletno Svetovno cesarstvo popolnoma izginilo. Njegov bliskoviti padec je presenetil vse kroniste, ki so kasneje proučevali takratne dogodke. Mnogi so krivdo pripisali neodločnosti vilinskega Arbitražnega tribunala v prvih letih po incidentu pri Tarafu. Rojstvo Vesoljnega carstva je povzročilo zaporedje napak.
Leta 903 z. e. (zlatega eona) je Svetovno cesarstvo vladalo od vzhoda do zahoda edine znane celine. Na Tarafu je prišlo do menjave leceoha, ki je sprožila niz sprememb. Takoj po menjavi je prišlo do t. i. incidenta pri Tarafu, soočenja kristalne magije Sonorode z vilinci. Kmalu je nastal mealkud Sonoroda in Svetovno cesarstvo je izgubilo najvzhodnejšo deželo. Sonoroda se je spretno širila in leta 922 se je preoblikovala v Vesoljno carstvo, ki je brez vojne zasedlo celoten vzhod. Vilinci so aktivno posegli, ko je bilo že prepozno in vsi njihovi poskusi uničenja Vesoljnega carstva so propadli.
O vzponu Vesoljnega carstva in zadnjih dnevnih Svetovnega cesarstva lahko preberete v Vzponu Elejle in Padcu svetih (prva dva dela Trilogije o Vesoljnem carstvu). Carska zasedba Wendenburga označuje začetek štetja, ki so ga kasnejši kronisti imenovali carska era (CE). S tem se je začelo obdobje vladavine Vesoljnega carja iz daljnega Kandarja na Sonorodi, Smrtnem otočju, najvzhodnejšem delu znanega sveta.
Cesarska palača sredi Prepovedanega sektorja, na vrhu Mel'Aruda, je preživela stoletja samote zgolj zaradi za večnost pripravljene gradnje. Carski herot je vladal novi carski Shedaniji iz bližnjega Nengorja[4]. Marionetni upravnik Dvora je uradoval iz nekdanjega dvorca malahida Prepovedanega sektorja. Wendenburg je postal prestolnica carske pokrajine Shedanije. Basilea je oblast spretno razdelil med šibke mešele pod nadzorom carskih herotov. Popolnoma je zaupal strahu pred pogubno močjo strateško nameščenih medrej Set'Arusov.
Človeštvo se je znašlo na kolenih. Uporov ni bilo in ljudje so pozabili na nekdanje veličastje. Sprijaznili so se z življenjem v svetu, ki mu je vladal skrivnosti Vesoljni car Meri. Kazalo je, da bo celotno človeštvo počasi ovenelo in živelo v večnem podložništvu. Izginili so vsi štirje magijski redovi, ki jih je zamenjala mešanica vraževerja in vere v oddaljeni posmrtni raj. Basilea je uničil magijske redove takoj, ko jih ni več potreboval. Kristalna magija je prevladala in vzdrževala ravnotežje letargičnega miru.
Pozabljene dežele zahoda
Vsemogočni vladar Vzhoda, skrivnostni basilea Vesoljni car, je prepustil osrednje dežele nekdanjega cesarstva počasni pozabi. Dežele, zahodno od Aldeverga, že prej redko naseljene, so med leti 5 in 30 CE doletele hude nesreče.
Najprej so lovci na sužnje v letih 5 do 7 opustošili slabo branjena mesta in vasi vse do škratjih dežel. Zatem so škratje Kraljestva Shea v letih 10 in 11 z roparskimi pohodi povzročili precejšnje pomanjkanje in ljudje so zapustili še tistih nekaj mest, ki so preživela zaporedje nesreč. V letih 22, 23 in 25 so hude suše povzročile lakoto, od katere je umrlo vsaj dvesto tisoč ljudi. Nesreča si ni vzela počitka. Leta 26 je izbruh gnojevke pobral kar polovico preostalega izmučenega prebivalstva, izginile so vasi in mesta. Leta 30 so lovci na sužnje še zadnjič vdrli na ozemlje, zahodno od opustelih ruševin Aldeverga. Kjer ni česa ukrasti, od tam gre praznih rok še tako predrzen tat, zato se lovci od takrat niso vračali in dežele so potonile v pozabo.
* * * * *
Vilini Mealkuda[5] so se popolnoma izločili iz sveta in niso posegali v dežele, južno od Zidu. Gozdni vilini so se potuhnili in verjetno pripomogli, da se plenilci z vzhoda po letu 30 niso vračali v zahodne dežele.
Basilea je med leti 100 in 120 zaokrožil svoje carstvo z zahodnimi mejnimi postojankami.
* * * * *
Vesoljno carstvo je trajalo že več kot 250 let in nič ni kazalo, da ga lahko kaj ogrozi. A carska moč je propadala od znotraj. Nasprotja v tkivu utelešenja Elejle so začela najedati večnost Vesoljnega carja.
* * * * *
Na samem vrhuncu Vesoljnega carstva se je rodila njegova poguba. Nihče si leta 255 CE ni mogel zamisliti, da bo čez petdeset let Vesoljno carstvo v ruševinah. O zadnjih dneh carstva lahko preberete v Evangeliju iz Languedoca, poslednjem delu Trilogije o Vesoljnem carstvu.
* * * * *
Mešarahov nastop in padec Vesoljnega carstva
Skoraj vsi so pozabili na pomembno leto 242 CE. Naporna iskanja gozdnih vilinov, zlasti aerala Eneja Oloma, je prineslo sadove uspeha. V globini legendarnega Templja Prednikov, Idokop en'Meriha, je natančno izračunal način zloma zatabov, temelja moči Basilea in damejahov. Kaspar Ilihad, Beltazar Armad in zaupnik Amrokha Gideusa, severni vilin Melkion Zarhal, so uspeli udejanjiti Mešijaha in prvega Aganeala. Kmalu se je v Fearig Edanim (mlade ede – naše gosto vesolje) utelesilo še preostalih šest aganealov.
Utelešenje v Onstranstvu je bilo nujno, kajti volja basilea zaradi narave njegovega utelešenja ni zmogla uspešno poseči izven Drugotnosti. Mešijah, gozdni vilinci so ga imenovali Mešarah, se je udejanjil v 10-letnega otroka in dvajset let je razvijal svoje moči za zgodovinski obračun. Znaten del tega časa je zbiral razkropljena človeška plemena Ozunja. Pokazalo se je, da se je v divjini skrivalo precej preživelih, ki so samo čakali na prave pobude.
Mešarah je v Drugotnosti prvič javno nastopil leta 267 CE, ko je v Unuludu zbral vse, ki so želeli osvoboditev izpod jeklenega carskega jarma. Ta dogodek so kronisti kasneje označili kot začetek konca takrat še mogočnega Vesoljnega carstva.
S pomočjo aganealov se je Vesoljno carstvo razkrajalo od znotraj. Približeval se je prelomni trenutek.
Mešarah, odrešenik, je ob dopolnjenem 32. letu starosti polno obvladal tehagace in sibete, s čimer je oslabel vez zatabov z Elejlo in damejahi. Zaradi onostranskega porekla je nadvladal pojemajočo kristalno magijo. To je bil znak za začetek končnega obračuna z Vesoljnim carstvom.
* * * * *
Na ravnici zdajšnje Zahodne marke, blizu Otogharja, je leta 276 CE prišlo do prvega velikega vojaškega obračuna. Horde Vesoljnega carja so kljub številčni premoči doživele katastrofalen poraz.
Mešarah je bitko odločil s pomočjo magije, z njo je upepelil tzevoge in carskim hordam uničil voljo do boja. Mogočna armada Lorda Apofisa Sekhmeta je razpadla, a sam lord je padel od Mešarahove roke.
V slabega pol leta je med bliskovitim pohodom proti zahodu izginilo skoraj pol milijona orkov, kačjeglavcev, goblinov in ljudi. Vesoljni car, damejahi in preživeli kerkeši so telesno in duhovno propadali zaradi ugašanja zatabov. V celotnem zahodnem in osrednjem delu carstva so izbruhnili upori.
Dramatična epopeja Begunstva iz časov Padca je dobila svoj epilog. Skoraj hkrati s porazom Apofisove armade se je mladi cesar Timeus XX. izkrcal v Idirarju (včasih Ellion, danes znova Akros) in razglasil obnovo nekdanjega Svetovnega cesarstva, kar se je uveljavilo kot začetek novega eona (n. e.).
Upor se je bliskovito razširil po celotni carski Shedaniji.
Vsesplošni upor je pripeljal do zadnjega dejanja, Mešarah je v Onostranstvu izvedel Pemej. S tem je dokončno prekinil prelivanje moči zatabov v univerzum in jih zaprl v Megšelem. Kristalna magija je dokončno izginila in z njo bistvo Elejline moči v basileinem telesu. Kerkeši so se razblinili v trenutku. Telesni in po mnenju nekaterih teoretikov tudi duševni propad damejahov in Elejle se je pospešil. Po padcu magije zatabov so mnogi pomembni carski heroti zamenjali strani.
Takrat je svoj trenutek začutil tudi dvorni upravnik Fedor III. V prestolnici je organiziral upor in skoraj brez boja zasedel Wendenburg z okolico. V Nengorju je zajel zadnjega carskega herota in ga dal ubiti. S prevaro glede pogajanj je zajel oslabljeno meašiko Eliso in jo osebno ubil po nekaj dneh zverinskega mučenja. Legenda pravi, da še danes ob obletnici meašikine smrti po sobanah mestne hiše Prepovedanega sektorja odmevajo njeni grozljivi kriki.
Carska vojska je razpadala, večina enot, sestavljena iz ljudi, se je pridružila upravnikovi vojski. Orki, kačjeglavci in goblini so se razbežali ob izginotju kristalne magije.
Brez veziva, magije zatabov, je basileina moč nadzora izpuhtela. Ardenija in Ellion sta se hitro rešila carskih guvernerjev. Uspešno in predvsem hitro zavzetje cesarske prestolnice in razpad carske oblasti v Shedaniji je poslalo signal ostalim carskim vazalom, da je zadnji čas za menjavo strani.
Mešarah je 279 CE izginil iz zgodovine, ko je prapor bele golobice predal vodjem upora.
V letih 289 in 290 CE so združene vojske pod tem praporom vdrla v Handzar. Odpor orčjih hord in vzhodnjakov je bil šibak in neorganiziran. Vesoljno carstvo se je, v mejah zadnjega cesarja Svetovnega cesarstva Timeusa III, znašlo na smrtni postelji. Basilea je izginil in ostanek Vesoljnega carstva je zajel zadnji val propada.
Pisan nabor koalicije Zahoda je postajal s pospešenim ugašanjem Vesoljnega carstva vse bolj neenoten. V enem zadnjih obračunov, v tridnevni bitki pri Uluraku, so uničili zadnje ostanke armade ob Pemeju izginulega Setha Ureusa.
Enej Zeolski je dvajseti dan vojne sezone leta 290 zajel še drugo meašiko, Mariso. Ta dogodek so kronisti označili kot konec Vesoljnega carstva[6]. Nesrečno ujetnico je po nekaj dneh grozljivega mučenja vrgel v posebno ječo, obkroženo z od Mešaraha blagoslovljenimi kristali. Od mučenja iznakažena meašika je dolgih dvajset dni umirala v najhujših mukah.
Fedor III je ob novem letu 291 CE razglasil, da je čas pred skoraj 300 leti padlega cesarstva mimo. S tem je povzročil globok razkol, ki se je končal s prvimi sovražnostmi.
Na oder zgodovine so stopili tragični dogodki Koalicijskih vojn. Leto 16 n. e. je začetek tragedije. Poraz basilea se je izkazal tudi za poraz človeštva.
Kronika cesarjev novega eona
Cesarstvo Shedanija se je uveljavilo po zmagoslavju cesarja Herona I. v Koalicijskih vojnah in sledilo je 2000 let vladavine starodavne rodbine Simidal.
Pred vami so samo zadnji štirje cesarji novega eona, a na spletni strani je celoten seznam. Zgodba njihove vladavine je povest o počasnem ugašanju.
* * * * *
Elenij III (1979 - 2014 n. e.)
Nadaljeval je očetovo delo. Ellion in Ardenija sta začutila svoj trenutek. Leta 2012 sta se obe strani po kratki vojni brez zmagovalca dogovorili za neoboroženo mejo. To je bil sporazum brez veljave, saj sta obe strani že kmalu začeli oboroževati meje.
* * * * *
Elenij IV (2014 - 2035 n. e.)
Z nekaj kompromisi so se končno zakrpali predvsem ranjeni ponosi po uporu izpred pol stoletja.
* * * * *
Kleis VIII (2035 - 2055 n. e.)
Obdobje miru in tudi počasnega zatona. V tem času se ni zgodilo ničesar pomembnega.
* * * * *
Leon XX (2055 - 2101 n. e.)
Leon XX je bil zadnji vladar Cesarstva Shedanija klasične dobe novega eona. Njegov čas je bil tudi doba izjemno uspešnega liberosa Artusa Orwena. Po katastrofalnih sušah 2080 in 2081 je sledil zlom cen, ki je povzročil obubožanje mnogih malahidov in hesed malahidov. Mladi Orwen je s spretnimi vlaganji v teh turbulentnih časih pridobil izredno obširne posesti. Z odlično zastavljenim gospodarjenjem z ogromnimi površinami obdelovalne zemlje in upravljanjem obrtniških patentov je do leta 2086 postal najbogatejši mož cesarstva. Ker je že v letih 2084/85 z velikodušno podporo rešil cesarsko zakladnico, ga je Leon leta 2086 imenoval za majordoma. Postal je dvorni knez z vse več patentnimi pristojnostmi.
Kmalu so se začele dogajati dramatične spremembe.
Tik pred koncem stoletja se je Vzhod združil v Božansko carstvo pod vladavino Božanske osebnosti. Skrivnosti vladar (ali vladarica, identiteta ni bila znana) si je nadel/-a naziv basilea. Ta naziv je nosil vladar, ki je pred dobrimi 2400 leti v kratki vojni uničil legendarno Svetovno cesarstvo.
Leta 2098 je basilea hitro popolnoma porazil Medalar. Leon je imel smolo, ker je leta 2078 njegovega sina Aldusa II odnesla neumna nesreča pri lovu. Leta 2095 je umrla še Leonova snaha Elina, sestra Lina Semberijskega.
Edini vnuk Aldus III je bil samo senca ljubljenega sina. Ko je Aldus leta 2086 dosegel vladarsko polnoletnost, mu Leon ni podelil običajnih pooblastil. Tudi usodnega leta 2098 mu je najprej podelil, zatem pa leta 2099 odvzel patent vojnega mahiba. S tem je svojega vnuka popolnoma ponižal. To je bilo za celotno plemstvo toliko huje, ker je naziv mahiba s patentom podelil liberosu Artusu Orwenu. Prvič v zgodovini je nekdo brez modre krvi dobil plemiški vojni naziv.
Cesarstvo Shedanija je tako pričakalo usodne dogodke.
* * * * *
Zadnje leto Cesarstva Shedanija
Po Leonovi smrti 2101 je Cesarstvo Shedanija obstajalo samo še nekaj mogosov, zatem se je po poroki Aldusa Simidala z meašiko Alejo združilo z Božanskim carstvom v Svetovno cesarstvo. V tem času se je odcepil Ladhas, ki ni dolgo užival samostojnosti. V t. i. zimski vojni so cesarske sile, pod poveljstvom Artusa Orwena, s podporo Vzhoda uničile Ladhas, Ellion in Ardenijo. Kmalu zatem je v Shedaniji izbruhnil vsesplošni upor, ki so ga cesarske sile hitro zatrle. Po končani vojni je iz Ladhasa, Ardenije in Elliona nastal mealkud Akros, ki mu je zavladal jakil Artus Orwen. Akros je postal tretji konstitutivni člen cesarstva in se usmeril proti zahodu.
* * * * *
Zaton novega eona
Novi eon je trajal več kot 2000 let. Kronike zadnjih cesarjev novega eona so nakazovale letargijo in sprijaznjenost z obstoječim stanjem. Konec obdobja so zaznamovali tragični dogodki, ki sprva niso kazali tako daljnosežnih vplivov:
- Nesrečna smrt Aldusa II, Leonovega edinca in šelgeaca Trona. Leon XX tega ni nikoli prebolel in to je pustilo odločilni pečat na postopku prenosa oblasti na vnuka Aldusa III.
- Ob Leonovi smrti je bil Aldus brez nekaterih vladarskih patentnih pravic, kar mu je onemogočilo uspešen začetek vladavine.
- Nekatere Aldusove patentne pravice je Leon zaupal takratnemu dvornemu knezu Artusu Orwenu, ki se je po Leonovi smrti odločil podpreti Aldusa. Kasneje je odločilno sodeloval pri nadaljnjih korakih preoblikovanja cesarstva.
- Aldus III se je zavedal šibkosti svojega položaja. Rešitev je našel v dinastični povezavi z Božanskim carstvom in meašika Aleja je postala jakilah cesarstva. Za doto je v zakon prinesla vojaško moč Vzhoda, ki je kasneje strla upor mešelov.
- Dinastična povezava je povzročila združitev Božanskega carstva in Cesarstva Shedanija v Svetovno cesarstvo, čeprav sta konstitutivna dela ohranila določeno samostojnost.
- Zimska vojna je ukinila uporniško Marko Ladhas, Republiko Ellion in Guvernijo Ardenijo. Cesarsko vojsko je zmagovito vodil Artus Orwen in iz nje izšel kot veliki zmagovalec.
- Propad upora znatnega dela plemstva Shedanije in ukinitev večine starega najvišjega plemstva. Tudi v tej vojni je pomembno vlogo igral Artus Orwen in se povzpel med najpomembnejše ljudi novega cesarstva.
- Iz Ladhasa, Ardenije, Elliona in Primorja je nastalo kraljestvo (melakud) Akros, vladar (jakil) je postal Artus Orwen. Kraljestvo je postalo tretji konstitutivni del Svetovnega cesarstva in je začelo z osvajanjem Ozunja.
- Božansko carstvo je z uspešno invazijo zasedlo Almandro, najsevernejše otočje vilinskega kraljestva Diweja.
- Na zahodnih mejah Svetovnega cesarstva so se začele kopičiti vojske za pohod na zahod.
Koledar novega eona
V novem eonu se je uveljavil koledar, ki je temeljil na mešanici koledarjev Vesoljnega carstva in Svetovnega cesarstva. Glede na koledar Zlatega eona je kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je sprememba trajanja meseca, ki več ne sovpada s polnim Mogosom, najbližje Elem Jeredove lune. To je najpomembnejši ostanek vpliva carskega koledarja. Leto se začne s prvim pomladnim dnem:
- Sušnik (Šehgot) – začne se s pomladnim enakonočjem
- Viharnik (Bezgošet)
- Cvetnik (Hijogat)
- Žitnik (Tašomeših) – začne se ob poletnem solsticiju
- Sončnik (Jogearot)
- Vročinec (Sigimah)
- Mirnik (Kopajit) – začne se na jesensko enakonočje
- Vinar (Sejagudat)
- Listopad (Zakcohepreh)
- Temnik (Jatukeh) – začne se ob zimskem solsticiju
- Snežnik (Šecetit)
- Ledeničnik (Dohavot)
Vsi meseci imajo 30 dni, kolikor traja en obhod Mogosa okoli Elem Jereda. Manjkajoče dneve od izpolnjuje t. i. čas pričakovanja med Ledeničnikom in Sušnikom. Teh dni je 5 in vsako peto leto jih je 6. Vsakih 200 let pa jih je 7, vendar na vsakih 2000 let izpustijo ta sedmi dan. Ti dodatni Dnevi pričakovanja so praznični dnevi.
[1] Mišljena Leon XX in Aldus III, pomembna samo zaradi vzpona Božanskega carstva. Zlasti Aldus III je tragična figura, posledica stanja v zadnjih letih Cesarstva Shedanija in ureditve, ki je nastala v Koalicijskih vojnah.
[2] Tragični dogodki po dvornem prevratu, ko je želel postati megijekeal (cesar), a se mu je v zdaj že legendarnem Begunstvu izmuznil Timeus IV Simidal. O tem preberite v knjigi Padec svetih.
[3] Zlati eon Svetovnega cesarstva se je začel z znamenitim Šegmeo iz Rendewa, ki ga podpišejo vladarji vseh ljudstev Elem Jereda (ljudje, vilinci, škratje in edamiti). Za varuha ureditve je postavljen Arbitražni tribunal, ostanek vilinske svetovne vladavine.
[4] Nengor je takoj po Padcu postal del Wendenburškega sektorja carske pokrajine Shedanije.
[5] Mealkud je bil, razen na zahodu celine, popolnoma za mogočnim Zidom in severni vilinci niso nikoli vstopali preko meje. Popolnoma so se izločili od dogajanja v svetu.
[6] Konec Vesoljnega carstva so določili na 1. en'zekac hifog, 90 n. e. v Nengorju. Konec Vesoljnega carstva ni enak začetku novega eona.
Uvod v Elem Jered[1]
Elem Jered[2] je svet finih oblik, drugačnega prepleta strun. Mi, navadni ljudje sploh nismo sposobni zaznati finejših frekvenc bivanja. Zaradi energijske bilance je v Elem Jeredu duhovna moč otipljiva sila.
Drugi svet, simfonija drugačne pesmi gibal gibanja, ognja, časa in prostora, je popolnoma drugačen. Tam domujejo naše sanje in tudi naše najstrašnejše môre. Najbližja pot do nebes ali pekla je iz Elem Jereda (Drugotnost).
Sehir Etir
B: Jomiš tabapet
Negi at El Jemin barea tapekocim lek košagith at lakmah et jesodeg seahir. Le tkejetem šehpag, en'bejasodu vejaz ek seahir sajpego Keaba tag aerdath lae le en'katzun šejeat, tejdik en'Šejeat tilet. Toa El Jemin en'Hišem šehpag aetet taemiš barea eaš.
Preden je Bog, El Jemin[3] ustvaril vzroke vseh stvari, je bila popolna in neskončna Luč[4]. V nekem nedoumljivem, večnem trenutku se Luči porodi Prvobitna Volja, Keaba[5], ki koncentrira svetlobo v štiri sfere, imenovane Sfere Resničnosti. Takrat je El Jemin, slava nedoumljivosti njegovih poti, ustvaril ogenj[6].
* * * * *
Bel en'tepeg vet en'sajej et en'timib mišok le elem en'zemvah vet
en'jadagap!
En'Tepeg at ošak en'beriath segšapot, leam en'tepet mešeob et sajej.
El Jemin at aesah en'tepeg tacapagea et sajej.
»Naj ogenj[7] prinaša toploto in luč v svet teme in hladu!«
Ognju je dal lastnosti vročine in suhosti[8], kajti ogenj suši in greje.
El Jemin je videl, da ogenj razsvetljuje in greje.
* * * * *
Barea at jemae.
Bel jemae šejef šešit en'halaja earihi at morak.
Bel jadagap earihi at mapag sajej.
Jami at hašon en'negeam.
El Jemin at aesah en'hal jemae zek en'selid.
Ustvaril je vodo[9].
»Naj voda prinese življenje tja, kjer je smrt. Naj hladi, kjer je toplote preveč.«
Vodi je dal lastnosti hladnosti in mokrote. El Jemin je videl prelivanje vode preko oboka.
* * * * *
Mešit melad en'tepeg vet en'jami et roškea en'tepeg vet en'jami barea
en'raveth epera en'hošmaš elem.
En'Raveh at bemir beth bešin barak en'bevebon medopej.
En'raveth zefokek en'jami at en'tepeg at hašon kacepah en'gem vet
en'sigim. El Jemin at aesah en'seken.
»Sedaj združimo vodo in ogenj,« in spoj ognja in vode ustvari zrak, ovoje okoli svetov.
»Zrak je potreben, da lahko ustvarjena bitja dihajo.«
Zraku, otroku vode in ognja, je dal lastnost vlažnosti in vročine. El Jemin je videl dobro delo.
* * * * *
Toa en'tabapet rugob vet en'šekthekejatim teg li ileas en'zeamed.
Takrat še ni bilo časa, prostora in nikogar, ki bi popisoval dogodke, ki se še niso dogajali[10].
* * * * *
El Jemin lou en'šekek le kaš et si pemetajeg.
Bel ead ošak kalokh barak sar tasak gešašeh.
Ramas at sar en'tasak gešašeh earihi en'tavok at derojeh tag at lašbok
earihi leiki at eoc masipageo at šamiim.
Hadeš bel lei zek ed berek earihi at lek at barea bediš en'šelih zefokek
jami at tepeg, en'erac. Alas at kacepah en'mešeob et en'jadagap. Lem
en'mebeabeth lou sevhea jaceil at measaji en'tegper teg lei mahug lek
en'tefigim.
El Jemin so samoto v srcu občutili in si rekli:
»Naj se darovi zgostijo[11], iz enega mnogo ustvarim.«
Izbruhnilo je iz enega mnogo, kjer tema je čepela, luč je zavladala, kjer ničesar[12] ni, to rodilo je sence. Sveti, naj bodo večno blagoslovljeni tam, kjer je vse, je ustvarila še drugega otroka vode in ognja - zemljo. Združevala je lastnosti hladnosti in suhosti. Ako stari so hoteli uzreti bivanje, je bila ustvarjena trdnina, ki bo oblikovala vse te stvari.
* * * * *
Bel ead jaraez sea'nenba zašig lei aseben. Bel ead jaraez Sea'Themethea, šejef lei asaber. Aseben be asaber bel abejašeth Elemija. Saehir et molok bel ead hal.
»Naj se odpro duri luči[13], skoznje bodo šle vode, ki so zgoraj[14]. Naj se odpro duri teme[15], kamor bodo odšle vode, ki so spodaj[16]. Med vodami, ki so zgoraj in vodami, ki so spodaj bo večni portal Elemija[17]. Luč in tema naj se razlijeta[18].«
* * * * *
Toa jib at tokot Elem Akal. Elem en'saehir vet bejejim akanabh at hepoh.
Tonor lae at tacapagea en'Hadeš bomib Nadas Dar. Le capoit jib at sar hadeš lok
nahudet En'Kaeb Baroh masipeg jib at en'johazegi zemtiah. Le jalkok kopajec at
genacog hadeš saehir vet bediš kovtem bar en'tajabo zaknea sar jemae at hepoh
raleji en'katem beric.
Bel jib en' raleji zekmah vaesah! Sar tetov bel kesapec lek raleji be
raleji. Legiath leh hadeš, leh katen lou pemelij tehth at sar tetov jib at
taebot En'Raleji bel hadeš El Jemin bel tazmo Saelijeh. En'Tetov nešim bused
deli segadaz lou Etirith.
Takrat se je ločil Elem Akal[19]. Svet luči in slave Najbližjega[20] je zacvetel. Nepremagljiva Luč[21] je obsijala Sveti vrt Nandas Dar[22]. V njem se je iz svetega vrča izlila Voda Življenja[23], porodilo se je jezerce. V popolnem miru je odsevalo svete luči in še pred ustvarjenjem večernega mraka je iz vode pognalo deset zlatih lotosovih cvetov.
»Naj se deset najvišjih razodene. Iz njih naj nastane vsega deset po deset.« Besede, tako svete, tako nežne, so obudile cvetove in iz njih se je dvignilo Deset najsvetejših, El Jeminu najljubših angelov[24]. Njihove duše plešejo ples, katerega opoj so Etirji[25].
* * * * *
H: Jomiš nešezea
El Jemin je vedel, da se mora Ustvarjeno razodevati in iščoč skrivna pota svete previdnosti. Mora potrditi smisel svojega namena. Najprej je izrekel Devet magičnih besed, ki so prižgale Devet Svetih Luči in ustvarile devet predmetov Mogote[26].
- »Hedrah, beseda Prepoznavanja in modrosti.«
- »Balaghia, beseda skrite Matere in njenega darovanja.«
- »Galadar, beseda miline in čutenja neskončne ljubezni.«
- »Setaus, beseda pravične čuječnosti in neprekinjenega toka pozornosti.«
- »Laehela, beseda Prvega ravnotežja, vzdrževanja milosti in pravičnosti.«
- »Malajeha, beseda čuječnega doživetja, čutenja večnosti in neskončnosti.«
- »Haladir, beseda prepoznavanja zrnc prahu in oblikovanja stvari.«
- »Jerecah, beseda toka reke, ki vse povezuje in vse pomni.«
- »Mešereac, beseda trdnosti, služenja smislu bivanja.«
Vendar je El Jemin vedel, da so te vzvišene besede, ta Imena Talismanov del sveta, ki ni popoln[27]. Iz Devetih Talismanov Luči se je utrnilo Devet Temnih Talismanov, njih imen tukaj ne smemo izgovarjati. Tako so ta imena Teme[28] prekleta in naj ostanejo v Temi neznanja. El Jemin je vedel, kajti pravijo, da je v dušo neznanega modreca postavil besede:
»Vsaka Luč rodi Senco. Luč spozna svojo veličino s prepoznavo svoje Sence.«
Takrat je Najsvetejši v Lučeh izrekel vse Svete besede[29] in iz vsake besede je bila ustvarjena[30] stvar. Angeli[31] so zapeli hvalnice Veličini.
In glej, o nesmrtni na veke vekov, vse v bivanju še ni imelo žive duše. Odločili so se, da ustvarijo žive duše, ki trajajo tam, kjer ni časa.
Vdihnili so globoko in izdihnili[32]. Duše so kot zrak nebeški, nevidne, a močne. Takrat so Ustvarili vsa bitja Luči, ki jim je določeno iskanje in potrjevanja smisla.
»Vilinci naj bodo najmodrejša in vsled tega nesmrtna bitja, da modrost ne umre. A gorje, če se nesmrtnost rodi iz strahu pred smrtjo in izgubo.«
»Edamiti naj bodo bitja skritega sijaja, nedoumljiva v iskanju življenja. Umirali bodo in njihove duše se bodo vračale v pristane.«
»Škratje naj ljubijo kamnine in trdnine sveta. Moč in silina naj bo njihova vrlina. Vedno bodo trdno tam, kjer so, skala ravnotežja.«
»Ljudje, krhki v svoji duši naj živijo v obeh svetovih, kajti njihovo življenje je dvojno in kratko. Človeku naj bo dana izbira, a nagrada naj bo tudi kazen.«
In tako je bilo ustvarjeno četvero bitij.
El Jemin je videl, kaj je Ustvaril in vse to je zadovoljilo njegovo Luč.
* * * * *
V: Saehir et Moloh
Vse je bilo tako popolno. Naj se zdaj zgostijo zemlje in neskončni prah, kajti vdihnil jim bom Upodobljen duh. Vsakdo naj dobi po svoji vrsti od luči in od teme.
Vilinci so postali Čuvarji vseh Modrosti. Njim so bile dane največje tri veličine, Talismani najvišjega Reda. Govoril je El Jemin skozi angelski Elahalov glas legendarnemu jakilu Amandu Raelanu:
»O modri kralj, tvoj rod in tvoja nesmrtna kri prejmejo Stare Ede, da jim darujete modrosti vzvišene. Svojo kri moraš podeliti s kralji ljudi, z njimi si delite željo po modrosti. Čuj glas, ko te bo opomnil, da svojo prvorojeno hčer postaviš za Kraljico ljudem. Kralju ljudi bo rodila sina in tako naj se rod v krvi veže na veke vekov.«
El Jemin je ustvaril umiranje in svet, ki je padel v globočine. Tam, v Megšelemu, kjer ni Luči, je devet zatabov izžarevalo razkroj, umiranje, pozabljivost, sovraštvo, strast, nepozornost, strah, želja in pohlep. Devet jih je bilo, kajti kot je devet Luči, je tudi toliko senc. Beseda Elem Moloh je bila beseda Devetih temnih demonov, ki so bili skriti v devetih dvoranah nesmiselnosti. A vedite, tema mora bivati, da se luč prepozna.
Srce nedrij Megšelema je z nitjo zaporednih trenutkov uravnotežen z vibracijami Mebeab Edanima in Fearig Edanima.
Takrat El Jemin, videvši svoje delo, kako se je obleklo v svetlobe in sence, pokliče prvega Kralja ljudi:
»Ljudje ste bitja, ki imate vse radosti, v sebi imate dva, ki bosta eno in ste umrljivi, da utemeljite smisel svoje luči. Za družico ti bom dal vilinsko princeso, da bodeta spočela kraljevi rod. Vendar vedi, vilinska princesa bo na dan spočetja novega kralja postala umrljiva in umrla bosta skupaj. Večnost modrosti se slavi samo tako, da se daruje večnost.«
Prvi Kralj je stopil na zemljo. Svet je bil že imenovan in premerjen.
»Tri Talismane Luči, ki prekrivajo umrljivo zemljo, so izvor Čarovnije Umrljivih. Štirje Redi Čarovniške veščine so razdeljeni, kot so razdeljene prve stvari,« reče El Jemin, ko je svet bil še mlad.
* * * * *
Z: Tevokut haraš
Čarovnija ognja plamtečega, tako vročega, tako neotipljivega se imenuje Red Eisha. Čarovniki tega Reda naj nosijo rdeča ogrinjala in njih znamenje naj bo Sveti lev.
Čarovnija zraka viharnega, ki ga dihajo vse žive duše, mokrega, a vročega, imenuje se Red Nemaši. Čarovniki tega Reda naj nosijo ogrinjala sinje modrine in njih znamenje naj bo Sveti sokol.
Čarovnija vode, ki vse očisti, ki hladi žejne duše, imenuje naj se Red Melima. Čarovniki tega Reda naj nosijo ogrinjala svete rože Alaneje in njih znamenje je Sveta riba.
Čarovnija zemlje, trdni temelj vsem stvarem se imenuje Red Aeteda. Čarovniki tega reda naj nosijo ogrinjala zelenila pomladi in njih znamenje naj bo Sveti bik Templja Episa.
Vse čarovnije so zapisane in razodete. Orožja čarovnikova naj bo palica za izlivanje volje, meč za ločevanje stvari, čaša za zajemanje in sveti talisman za čarovnikove moči prepoznavanja.
To so čarovnije, dane ljudem, urejene po svoji postavi.
Vilinci, najmodrejša bitja, nesmrtna bitja imajo svojo čarovnijo za nesmrtne duše. Njih trije Redovi so Eneba, Jadali in Tiršimia. Vsaka od teh šol nosi del moči Talismanov Luči. Orodja čarovnije Nesmrtnih[33] so tako mogočna, da jim ne more vladati nobeno smrtno bitje. Niti moč Devetih Talismanov Luči ne more oživeti te čarovnije. Padli bodo želeli, a bodo trpeli.
El Jemin, slava nebeška so vedeli, da vedno večje število bitij naredi veselje v srcu, a prinaša več skrbi. Otroci so dar, ne breme, čeprav so naporni dar. Nebeški, ki so mu Etirji peli, je storil ta dobra dela in Svete Vrtove povzdignil iznad vsega, da tisto, kar je spodaj, ni videlo tistega, kar je zgoraj in da vode, ki so zgoraj, niso tekle tja, kjer so vode spodaj. Ukazal je Etirjem, naj z ognjenimi meči povzdignejo tisto, kar je združilo smisel z razodevanjem. Nebeška lestev je večna, a nevidna.
Obstajala je Temna čarovnija, skrita izven vseh misli bitij. Temna čarovnija je bila zavita v lepe besede, čudovite sladostrastne želje in poljube sladkobe. Ustvarjene so bile v temnih kotičkih, da odberejo rod. Gospodična, ki je zgoraj, je poslala tri duše najčistejše, da si nadenejo obleko iz mesa, krvi in drobtinic časa. Njih poslanstvo je čuvati konce časa in združiti dovršitve vsega, kar ima smisel.
A čujte o povesti o koncu časov. Ne bom vam je izdal, saj je na vaših plečih, da jo razberete iz niti časa in prostora. Samo začimbo vam dam ...
Pred prestolom Svetih naj vsaka duša[34] svojo težo postavi. Najčistejši bo zbral vojske svetnikov, da bodo prenesle en čas v drugega. Samo on, ki je smisel, bo združil vse in povrnil pravičnike neskončnosti. Takrat bodo pozabljeni izginili, a smeli povzdignjeni. Vsa čarovnija bo zapisana v drugih knjigah in uporabljene bodo druge črke in besede.
* * * * *
O svetovih (odlomki iz Sehir El Hadad, prevod iz obredne vilinščine)
Sehir El Hadad, je knjiga o začetkih Elem Jereda, vendar precej drugače od Matag en'Edan, čeprav sta obe del Sehir Etirja.
Najbrž je bila v nam znani obliki napisana sorazmerno pozno (groba ocena: 300 let p.z.e.[35]) vendar se navezuje na izredno stare pisane vire, kar dokazujejo nekateri arhaični traktati besedila. Mnogi avtorji menijo, da je bila v Sehir Etir vstavljena bolj na silo, šele v času po nastanku Zidu, kot odziv na Meri in njeno vladavino.
Omejitev prostora nam onemogoča, da na tem mestu preidemo v preveliko širino. Sehir el Hadad verjetno ni ohranjena v izvorni obliki, temveč gre za dopolnjen prepis. Precej delov ni napisano v izvorni, visoki vilinščini[36], saj vsebuje odlomke z značilno transkripcijo obredne[37] vilinščine, ki so jo govorili in pisali Severni Vilini v prvem stoletju po postavitvi Zidu. To pa je bil čas vilinskega izstopa iz zgodovine.
Sehir El Hadad je edina knjiga Sehir Etirja, kjer so nejasno omenjeni štirje svetovi.
V Sehir Bar Jemin so ti svetovi precej natančno opredeljeni, zato lahko ravno s to knjigo iščemo povezavo med Sehir Etir in Sehir bar Jemin. Ne glede na skromen opis, je jasno naslednje:
- Obstoj sveta Luči (Emin Saehir), kjer bivajo Etirji in od koder se razodevajo vse obstoječe stvari.
- Naveden je obstoj sveta Teme, Elem Megšelem, kamor se zlivajo temne stvari (karkoli že to pomeni).
Oba svetova se nikjer ne stikata, med njima ni nobene vezi, saj sta narazen natanko za trenutek.
Omenjen je obstoj še para prekrivajočih se svetov. Oba sta poseljena, v obeh tečejo čas, obstaja prostor, pretaka se energija in stvari se gibajo po svojih poteh. Razlikujeta se po gostoti temeljne tvarine[38].
- Mebeab Edanim, Stare Ede, je redkejši svet.
- Fearig Edanim je gost svet in zaradi tega je magija manj izrazita.
Oba svetova sta pod vplivom Elem Megšelema in Elem Saehirja. Izmenjava Teme in Luči ustvarja naravo življenja v obeh svetovih.
Bivanje je vedno zmes svetlobe in teme. Starejša Eda je močneje podvržena vplivom, a na Mlajši Edi so vplivi globlji in dolgotrajnejši. Tema Starejše Ede vpliva na temo Mlajše Ede in Luč Starejše Ede vpliva na Luč Mlajše Ede. Krog je sklenjen.
* * * * *
Poseg božje Previdnosti ob koncu Časov[39]
Devet Talismanov Luči se ob koncu časov izlije skozi Utelešenje Devetih v Enem[40]. Takrat še posebno močna Luč obsije duše pravičnikov in jih združi. Ob teh svetih časih, ko se razodene najsilnejša božja Ljubezen, se odberejo pravični in nepravični. Seme Zla je vsajeno v Luč, saj Luč sveti v Temi. Ob Koncu Edini, njegova najvišja Svetost združijo vse čarovnije in vse vrline. Stoji na čelu vojske pravičnih, da ubranijo pred Pogubo smisel obstajanja. Edini na čelu vojske pogubi Temno Luč Prehajanja[41]. Po porazu Teme se začne nov čas, ko nova bitja prevzamejo odgovornost za upravičenost do bivanja[42].
Tema je del Ela. Zlo, razkrajanje, umiranje, jeza, strah, sovraštvo, častihlepje, samovolja in napuh so del tega sveta, del božje čarovnije. El s poplavo Teme požene svetova v očiščenje in ravnotežje.
Vsako bitje je zmes Luči in Teme. Sovraštvo stoji nasproti ljubezni. Strah se ogleduje v zrcalu poguma. Jemanje je na drugi strani darovanja. Kot ima palica dva konca, ima El Jemin dva smisla bivanja. Neskončna luč se razodene v neskončno majhni točki in napolni neskončno praznino. El Jemin et nunim lepleš nunim.[43]
Vsekakor je ključno vprašanje:
»Je boj sil vesolja v službi gradnje nove ureditve ali ohranjanju starega?«
* * * * *
Prehodi med Edama
El Jemin je v svoji neskončni previdnosti ustvaril in upodobil Portale. Prehode lahko odprejo Sveti Vitezi Reda Varuhov, ki se utelesijo zgolj v Mlajši Edi. Varuhov je toliko, kot je Talismanov Luči, njih je število devet. Sedem je Čuvajev, a dva sta skrivnostna nunim hasadin rešgematoka[44]. Vitez odpre prehod samo na Svetih krajih, kjer je še posebno veliko milosti.
[1] Elem Jered - eno od vilinskih imen za Drugotnost.[nazaj]
[2]V tej knjigi bom uporabil, kjer je seveda smiselno, poslovenjene besede. Originalni dokumenti so pisani v Starovilinščini, Edamščini in Pogovorščini. Besedilo je prevod iz Sehir Etir, razen če ni drugače navedeno.[nazaj]
[3] El Amin, El Jemin, El Elo, El in še nekatere besede so ime prvobitnega kozmičnega prapočela. Uporabljam izraz, kakršnega sem zasledil v vilinski knjigi Sehir Bar Jemin, ki je bila že večkrat prenesena v naš svet v različnih oblikah. [nazaj]
[4] Saehir – Luč po Starovilinščini, Saeh v Pogovorščini, kjer pa ima še obliko Lae. Najbrž slednja beseda pomeni fizično svetlobo, a Saeh bolj mistično prispodobo.[nazaj]
[5] Keaba, izraz je izpeljan iz korena Kea, ki pomeni Izvorna namera. Eba pomeni Oče, vendar ne v biološkem smislu, temveč kot simbol aktivne moči zaplojevanja stvari. [nazaj]
[6] Eaš – ogenj v mističnem pomenu besede. [nazaj]
[7] Tepeg – konkretni ogenj, za razliko eaš. [nazaj]
[8] Segšapot – vročina in suhost – suha vročina. [nazaj]
[9] Uporabljena je beseda jemae (vodo v simbolnem smislu) in ne jami, ki pomeni vodo dobesedno. [nazaj]
[10] Uporabljena je beseda zeamed, ki jo prevajamo kot dogodke, ki se še niso zgodili. [nazaj]
[11] Kalokh ne pomeni dobesednega zgoščevanja, kakršnega poznamo, temveč gre za mistični proces »zgostitve« potencialnih (neobstoječih) idej v seme vseh idej, ki bodo obstajale. [nazaj]
[12] Uporabljena je beseda leiki, ki v visoki vilinščini pomeni fizično odsotnost vsega, a v obredni vilinščini matematično ničlo. [nazaj]
[13] Uporabljena je beseda Sae'Nenba – duri luči. Ponovno gre za mistični, čisto metafizični način izražanja neznanega vilinskega pisca, ki se je naslanjal tudi na kasnejše vire, pisane v Pogovorščini. Beseda Nenba izhaja iz korena Nen, ki pomeni »biti odprt za svete vplive«. [nazaj]
[14] Zanimiva besedna zveza – aseben, ki v mistiki in metafiziki pomeni »vode, ki so zgoraj« [nazaj]
[15] Sea'Themethea je beseda, ki pomeni duri teme in izhaja iz korena Themeth – »mistično potjo, gor, zaprto pot dol«. Zanimiv koncepti vilinske metafizične kozmologije. [nazaj]
[16] Še ena zanimiva besedna zveza – asaber ki v metafiziki in mistiki pomeni »vode, ki so spodaj«. [nazaj]
[17] Najbrž je mišljen sistem portalov med našim svetom in (Elem) Jeredom. [nazaj]
[18] Hal je koren več besed, ki so povezane s pretakanjem. [nazaj]
[19] Elem Akal je redko uporabljena besedna zveza. Modri čarovniki jo ne izgovarjajo preprosto. Ena od velikih skrivnosti najvišje čarovnije je pravilno uporabiti besedo Elem Akal. [nazaj]
[20] Akanabh je še ena od besed, ki izhaja iz korena Ak. [nazaj]
[21] Tonor Lae je izredno originalna besedna zveza, saj izhaja iz Pozne Pogovorščine, kakršno so govorili v času dogodkov, opisani v knjigi Vitezi & Čarovniki. Najbrž gre za dopolnila iz kasnejših virov. [nazaj]
[22] Nandas Dar je ponovno beseda Pozne Pogovorščine in pomeni nekakšen Vrt Veličine. [nazaj]
[23] Kaeb Baroh – Kaeb je beseda, nastala iz že omenjenega korena Kae, vendar je v obliki standardne Pogovorščine. Baroh je redko uporabljena beseda za vodo, pravzaprav za mistično interpretacijo vode. [nazaj]
[24] Saelijeh – Bitje luči, čisto vilinska beseda, ki jo je težko prevesti. Naša beseda Angeli je še pomensko najbližje, čeprav to ni to. [nazaj]
[25] Etir – iz vilinske besede Eatik, ki pomeni »srčiko mogote«, če rečemo temu esenca angelov, se ne zmotimo preveč. Te besede je težko prevajati. [nazaj]
[26] Gilagh – Mogota, pravzaprav odraz božje veličine. Ta beseda se uporablja samo takrat, ko se govori o svetih Talismanih Luči. [nazaj]
[27] Elem Ede je skupno ime za oba svetova bivanja. Našemu svetu pravijo Mlade Ede, a Elem Jeredu Starejše Ede. To izhaja iz dejstva, da je samo na Elem Jeredu možno rojstvo Vilinov, edinih nesmrtnih bitij. Nandus – prihod, od korena Nan - potovanje. [nazaj]
[28] Molokh je pogosto uporabljena beseda za mistično temo, kot tudi za običajno pojmovanje odsotnosti svetlobe.; [nazaj]
[29] Hadeš 'Legia je uporabljena beseda, ki je tako starodavna, da se je izgubila njena korenska oblika. Mnogi avtorji mislijo, da je beseda Legia koren besede Leg, ki pomeni »Stvar zraven stvari«. [nazaj]
[30] Bodite pozorni na besedo Ustvarjena. V originalu je uporabljena beseda Barakh. Ki pomeni mistično ustvarjenje. [nazaj]
[31] Mejeh – zanimiva je vez z damejah. Gre za približno ustreznico krščanskim angelom. Sorodna je ideja etirja. Etir je aktivni vidik, a mejeh pasivni vidik t.i. udejanjene emanacije. [nazaj]
[32] Precej kontroverzni stavek, najbrž aludira na neotipljivost ustvarjenja. [nazaj]
[33] Jegonuith -množina srednjega spola, kar pomeni, da gre za otipljiv pojem, konkretno vilince. Ta beseda se tu prvič pojavi. [nazaj]
[34] Uporabljena je beseda Neah – živa duša. [nazaj]
[35] p.z.e. – pred zlatim eonom, pred časom Svetovnega cesarstva. [nazaj]
[36] Prvotna vilinščina je sestavljena iz telepatskih korenov, ki so jim dodani samoglasniki. Ta arhaični jezik je verjetno izvor vseh jezikov obeh svetov. [nazaj]
[37] Obredna Vilinščina se je začela razvijati nekako pred najmanj 5000 leti. Viri o začetkih razvoja niso usklajeni, zato lahko samo ugibamo. [nazaj]
[38] Uporabljena fraza ihok eab in se nanaša izključno na idejno raven kot ideja za nekaj otipljivega, manifestiranega. [nazaj]
[39] Ta del je prevod poglavja iz Sehir Bar Jemina. Mojstri pisarji še danes niso popolnoma razvozlali originalno besedilo. Na tem mestu podajam približno smiselni prevod. [nazaj]
[40] Mešarah – Izhaja iz vilinskega korena Mešah, ki pomeni »sestavljen in poslan«. V manj znanem delu Sehir Salajeh je omenjeno, da Edini pride in pljuskne (vil. - ferwa) čez Ede in jih očisti prahu časa, ki odhaja. [nazaj]
[41] Moloh Salijeh – zanimiva besedna zveza. V jeziku Temnih orkov pomeni Temni sprehajalec, a v jeziku Edamitov »Temni nesrečnik«. O tem skrivnostnem bitju viri molčijo ali pa ga samo mimogrede, na videz nepomembno omenijo. [nazaj]
[42] Ta del je precej nejasno zapisan. [nazaj]
[43] Nunim pomeni vseprisotno skrito, vseprisotno vsebovano, a lepleš držati, vsebovati. To pomeni, da je Bog vse v vsem, nekakšno prežemanje obstoječe realnosti. [nazaj]
[44] Skriti pravični duh modrosti je oznaka za ti dve skrivni bitji. Nista opisana v nobenem drugem delu in tudi noben vir ne priča o njunem pojavu v enem ali drugem svetu. [nazaj]
